Franja

revèlīn -ína m (it. rivelino) utrdba v obliki polmeseca

reverse² [rivə́:s] prehodni glagol & neprehodni glagol
obrniti (se), preokreniti (se), zasukati (se); prevrniti, postaviti na glavo, popolnoma spremeniti; preklicati, ukiniti, razveljaviti (sodbo)
tehnično premikati (se) nazaj ali v nasprotno smer, spremeniti smer
avtomobilizem voziti nazaj (ritensko); uporabiti nasproten postopek (sredstvo, politiko)

to reverse arms vojska nositi puško itd. s cevjo obrnjeno navzdol
to reverse one's opinion, one's policy popolnoma spremeniti svoje mnenje, svojo politiko

reversion [rivə́:šən] samostalnik
vrnitev v prvotno stanje, v staro navado (zlasti biologija vračanje k prvotnemu tipu, atavizem)
ponovna spreobrnitev; vsota, ki se mora izplačati po smrti kake osebe (zlasti življenjsko zavarovanje); nekaj, do česar ima kdo pravico ali kar pričakuje, da bo podedoval

reversión ženski spol povrnitev v; ponovljena bolezen

revert² [rivə́:t] neprehodni glagol
pravno vrniti se, zopet pripasti prejšnjemu lastniku ali njegovim dedičem; vrniti se v prejšnje stanje; obrniti se nazaj, vrniti se
biologija vrniti se v prejšnji ali v primitivni tip, (po)kazati atavizem

to revert to cannibalism vrniti se h kanibalizmu
to revert to a question vrniti se k vprašanju (problemu)
prehodni glagol
obrniti

to revert the eyes nazaj pogledati, ozreti se

revive [riváiv] prehodni glagol
vrniti (koga) k zavesti; zopet oživiti, poživiti; zopet obuditi (čustvo, spomine); preporoditi; obnaviti, vzpostaviti, renovirati
pravno zopet uveljaviti; (zopet) osvežiti, vliti nov duh; ponovno uvesti (običaj itd.)
gledališče nanovo postaviti na oder (uprizoriti, igrati)
kemija avivirati; privesti v naravno stanje

to revive an old play zopet uprizoriti staro igro
to revive old feuds zopet oživiti stare spore, staro sovraštvo
to revive a reputation vzpostaviti ugled, sloves
neprehodni glagol
oživeti; priti zopet k sebi, zavedeti se
ekonomija opomoči si; obnoviti se, obuditi se, zopet procvitati; zopet nastopiti
pravno priti, stopiti zopet v veljavo

hope revived in him zopet se mu je zbudilo upanje
practice revives... nastaja zopet praksa...

revivify [rivívifai] prehodni glagol
zopet oživiti, vrniti v življenje; napolniti, navdati z novim življenjem
kemija zopet spraviti, privesti v naravno stanje, reducirati
neprehodni glagol
kemija (kot reagenca) postati zopet dejaven, učinkovit

re-vocō -āre -āvī -ātum (re in vocāre)

I.

1. nazaj (po)klicati, odpoklicati, umakniti (umikati), nazaj spraviti (spravljati): Pl., Ter., Cu. idr., qui revocent Lausum, mittit V., exclusit; revocat: redeam? Ter., quo te revocant iuvenum preces H.; izhodišče v abl.: ductores aciē V., suos proelio L.; s praep.: de legatione Ci., de suo cursu Ci., de exsilio L., a bello N., ab exsilio T., Iust., a morte V., Ci. (v življenje), ex itinere Ci.; smer v acc.: domum revocare N.; s sup.: hinc (sc. eum) patriam defensum revocare N.; s praep.: in patriam N., in Italiam C., ad virtutem N., spes Samnites ad Caudium revocavit L. je spravila (privedla, pripeljala) nazaj; occ.
a) nazaj (po)klicati, nazaj pozvati (pozivati) iz pregnanstva: qui me revocatis Ci., cuncta ex Italia ad me revocandum convolaverunt Ci., me Kal. Ian. senatus revocavit Ci.
b) nazaj poklicati, nazaj pozvati, umakniti iz bitke, poklicati k vrnitvi (umiku): suos tubā revocavit N., (sc. milites) certo signo revocare C., equites, copias C.; pesn.: flumina signo dato revocare O.

2.
a) metaf. nazaj (po)klicati, nazaj spraviti (spravljati), nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati, nazaj potegniti (potegovati, potezati), odmakniti (odmikati), umakniti (umikati), odvrniti (odvračati): Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., pedem ab alto, gradum V., lumina, oculos suos O., deficientem capillum a vertice Suet. nazaj (po)gladiti, manūs O. umakniti, nazaj potegniti, manūs post terga Sen. tr. zvezati, artus gelidos in vivum calorem O. zopet ogreti, meam mentem domum revocat exanimata uxor Ci., se ad industriam Ci. zopet začeti delati, iuvenem ad virtutem Ci., animos ad memoriam belli Ci., se ad res revocare Ci. spomniti se, priklicati si v spomin, revocare in memoriam somnii, oraculi Iust. ali iniuriae Petr. zopet se spomniti, se (ad se) r. Ci. domisliti se, primae revocare exordia pugnae V. v spomin poklicati (si priklicati); poklas. tudi: revocare alicui aliquid in memoriam Aug. komu kaj v spomin (po)vrniti (vračati), obuditi (obujati) komu spomin na kaj, obnoviti (obnavljati), oživiti (oživljati), poklicati; occ.: vires Ci., animos V., priscos mores L., antiquam militiam T., studia longo tempore intermissa Ci. zopet se oprijeti, zopet poprijeti za … , revocare situs V., periuria Pr., ductores revocato a sanguine Teucri V. iz razplojene Tevkrove krvi.
b) odvrniti (odvračati), zadržati (zadrževati): aliquem a turpissimo consilio Ci., aliquem a tanto scelere Ci., animum ab irā O., latrones spes preadandi ab agri culturā revocat C., filium a furore Ci., nec miseri possunt revocare parentes V.
c) omejiti (omejevati), na tesnejši prostor stisniti (stiskati), utesniti (utesnjevati): comitia in unam domum Ci., vitem Ci. rezati, revocare se non poterat Ci. ni se mogel popolnoma odtegniti (izogniti) občevanju (družbi), Phoebus revocaverat umbras Val. Fl. je skrajšal.
d) nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati), odreči (odrekati), oporeči (oporekati), zanikati (zanikovati, zanikavati): promissum suum Sen. ph. nazaj vzeti, snesti, facta O., libertatem T. odtegniti komu svobodo, zopet zasužnjiti koga.
e) zahtevati nazaj: praemia coronarum Suet., ut pecuniae, quas creditoribus solverat, revocarentur Plin. iun. f ) kot jur. t. t .: r. domum (sc. suam) Icti. sklicevati (prizivati) se na domačega sodnika; (prim. revocatio 2.). —

II.

1. zopet (še enkrat) klicati, drugič (znova) poklicati, pozvati (pozivati): tribus in suffragium L., rursus ad bibendum Petr., iterum „pete saxa“ … revocabat V. (iterum je okrepljen z re).

2. occ.
a) kot jur. t.t. zopet (znova, ponovno, spet) poklicati (pozvati) pred sodišče (na sodišče, pred sodnika, na sodbo): hominem revocat populus Ci. ep.
b) kot gledališki t.t. pozvati, (po)klicati igralca (pesnika), da ponovi kako mesto, še enkrat klicati „da capo“: cum saepius revocatus vocem obtudisset Ci., revocatus eandem rem dicit Ci., praeco revocatus L.; z acc. rei: primos tres versus Ci. „še enkrat“ klicati pri … , klicati, da se ponovijo; abs.: cur revocabas Plin. iun.; impers. milies (stokrat) revocatum est Ci.
c) na dopust poslane vojake zopet (po)klicati, znova pozvati (pozivati) pod orožje: milites Ci., veteranos T. —

III. (po)klicati proti, tudi (po)klicati, pozvati (pozivati) proti, tudi pozvati (pozivati): unde tu me vocasti, inde te ego revoco Ci.; occ. v zameno (po)vabiti, vrniti (vračati) (po)vabilo: istum non fere quisquam vocabat, nec mirum, qui non revocaturus esset Ci., vulpem (sc. ciconia) cum revocasset Ph. —

IV. (z oslabelim pomenom predpone re)

1. k sebi (po)klicati, (po)klicati kam: abi, quo blandae iuvenum te revocant preces H.

2. metaf. spraviti (spravljati), (pri)peljati v kak odnos, uravna(va)ti, soditi, presoditi (presojati), (iz)meriti po čem, obrniti (obračati), povezati (povezovati): aliquid ad suas res Ci., ostenta ad coniecturam aliquam interpretatione Ci. razlagaje spraviti v neki odnos, z razlago spraviti v domneven (dozdeven) odnos, consilia ad naturam revocare Ci. naravno (po naravi) razlagati, rem ad rationem coniecturamque revocare Ci. dogodek povezovati (spravljati v zvezo, povezavo) z razlogom in verjetnim preračunavanjem okoliščin, reliquas res ad lucrum praedamque Ci., omnia ad gloriam, consilia ad naturam Ci., in dubium revocare Ci. (po)dvomiti, ad rationem Ca. poklicati na odgovor, rem ad manus Ci. (pri)gnati do spopada, rem ad sortem L. srečki dati odločiti, prepustiti žrebu, žrebati za … , srečkati za … , spem consulatus in partem revocare L. deliti, aliquid in crimen Ci. v krivdo šteti, ad se crimen revocare Ci. priklicati, nakopati si, navleči si (na glavo), rem ad arbitrium suum Ci. sam odločati (odločevati), eum ad sui generis facta Ci. ali ad M. Antonii aestimationem Ci. napotiti (napotovati), upotiti, (po)kazati na … revocata res ad populum est L. je bila prepuščena ljudstvu v razsodbo.

revolotear frfrati; v krogu letati

revolotear el látigo (Am) bič vihteti

revoloteo moški spol frfotanje; letanje v krogu

revolute² [revəlú:t] neprehodni glagol
sleng sodelovati v političnem uporu, v politični vstaji

révolutionnaire [-lüsjɔnɛr] adjectif prevraten, prevratniški, revolucionaren; uporniški; masculin revolucionar; prevratnež; bojevnik v revolucionarnem gibanju

révolutionnaire ardent, fougueux vnet, ognjevit revolucionar
caléndrier masculin révolutionnaire koledar za časa francoske revolucije
gouvernement masculin, comité masculin, mouvement masculin, tribunal masculin révolutionnaire revolucionarna vlada, odbor, gibanje, sodišče
procédé masculin, technique féminin révolutionnaire revolucionaren, novatorski postopek, tehnika
avoir des opinions révolutionnaires imeti revolucionarna naziranja

revolve [rivɔ́lv] prehodni glagol & neprehodni glagol
obračati (se), vrteti (se), (v krogu) rotirati, krožiti; vračati se v rednih presledkih (letni časi itd.)
figurativno razmišljati, premišljati, premlevati, preudarjati, tuhtati (a problem problem)

to revolve on (about) an axis vrteti se okoli osi
to revolve a problem in one's mind premlevati v sebi problem
an idea revolves in my mind po glavi mi roji neka misel
the Earth revolves on its axis about the Sun Zemlja se vrti okrog svoje osi in okoli Sonca
the seasons (years) revolve letni časi (leta) se ponavljajo, izmenjavajo

revolver [-ue-, pp revuelto] znova obrniti, obračati, sem in tja premikati, stresti; prekopati; (s)kaliti (vodo); v nered spraviti; razburiti, (na)ščuvati, podpihovati; preriti, prebrskati, prelistati; spreti; zamotati, zaviti; vejati (žito); premisliti; (pre)mešati

revolver bien dobro premešati
revolver cielo y tierra vse moči zbrati
revolver los papeles brskati po papirjih
revolver la pasta testo gnesti
revolver con el molinillo žvrkljati, raztepati
revolver en la mente, revolver entre sí tuhtati (pri sebi)
eso revuelve el estómago človeku se obrača želodec ob tem
revolverse premikati se sem in tja, ganiti se
revolverse contra el enemigo spet navaliti na sovražnika
no puede uno revolverse aquí človek se še ganiti ne more tu

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

rezidént

I. -ă (-ţi, -te) m/f tujec s stalnim prebivališčem v državi

II. -ţi m rezident (diplomatski predstavnik)

rhapsode [rǽpsoud] samostalnik
zgodovina rapsod, potujoči pevec v stari Grčiji, ki je ob spremljavi lire pel epske pesmi

rhingrave [rɛ̃grav] masculin, histoire naslov grofa v renski pokrajini; masculin kratke ohlapne hlače

rhotacism [róutəsizəm] samostalnik
rotacizem, pogrkavanje, pretirano, nenavadno izgovarjanje soglasnika r
fonetika prehod nekaterih soglasnikov (npr. s) v r

rhotacisme [rɔtasism] masculin nepravilno izgovarjanje soglasnika r prehod soglasnikov v soglasnik r