Franja

op-pēdō -ere (ob in pedere) = gr. καταπέρδω prdniti (prdeti) proti komu, izraz iz vsakdanjega življenja = (po)rogati se komu, zaničljivo ravnati s kom: o. curtis Iudaeis (dat.) H.

oppidum -ī, n (prim. gr. πέδον dno, tla, zemlja, πεδίον polje, planjava, skr. padám korak, stopinja, lat. pēs, pedica = gr. πέδη)

1. stlat. pregrade v cirkusu: Naev. ap. Varr.

2. utrdba: oppidum Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo fossāque munierunt C., legati ab rege Perseo venerunt; eas in oppidum (obzidje) intromitti non placuit, in eadem Bellonae (na Marsovem polju) in senatum introducti sunt L.

3. meton. utrjen kraj, utrjeno mesto, trdnjava, mesto (kot bivališče, in sicer vsako mesto, razen Rima, ki je urbs): Enn. ap. Non., V., Cu., Vitr. idr., o. Genuabum C., in oppido Citio est mortuus N., novum Gallorum oppidum L., urbe (iz Rima) oppidone (ali kakega deželnega mest(ec)a) egressus Suet.; z gen. mestnega imena (kakor gr. ἄστυ): in oppido Antiochiae Ci. ep.; redkokdaj o Rimu: Varr., sanguine per triduum in oppido (= v Rimu) pluisse L., severi oppidum Martis Mart.

Opomba: Gen. pl. oppidûm: Sulpicius in Ci. ep.

oppūgnātor -ōris, m (nom. sg. iz oppūgnāre)

1. naskakovalec, napadalec, oblegovalec, kot voj. t.t.: Caulonis oppugnatores L., ignem tectis oppugnatores iniecerunt T., hostis et oppugnator patriae Antonius Ci.

2. metaf. napadalec (v političnem življenju): meae salutis non modo non oppugnator, sed etiam defensor fuit Ci.

opréznost prudence ženski spol , circonspection ženski spol ; précaution ženski spol , garde ženski spol , réserve ženski spol

iz opreznosti par prudence
opreznost je mati modrosti (pregovor) prudence est mère de sûreté

oprostíti excuser, pardonner ; (od obveznosti) dispenser, accorder une dispense, dégager, exempter, exonérer, libérer, tenir quitte ; (krivde, odgovornosti) absoudre, acquitter, décharger, disculper, innocenter, justifier, mettre hors de cause ; (sprostiti) délivrer, libérer

oprostiti se s'excuser, présenter (ali faire) ses excuses; (obveznosti) s'acquitter, s'exempter; (osvoboditi se) se libérer, se délivrer, se dégager, s'affranchir
oprostiti pozabo, napako excuser un oubli, une erreur
oprostiti se za izostanek s'excuser de ne pouvoir assister à une réunion
vse mu je oprostila elle lui pardonna tout
oprosrite mi, prosim! pardon, monsieur (madame)!; je vous demande pardon!; pardonnez-moi (ali excusez-moi), s'il vous plaît!; vous m'excuserez!; je m'excuse!
tokrat vam oproščam passe pour cette fois
oprostiti se pred nekom s'excuser devant (ali auprés de) quelqu'un, présenter ses excuses à quelqu'un
oprostite moji pozabljivosti pardonnez-moi cet oubli
oprostiti koga davkov, kake obveznosti, dolžnosti dispenser quelqu'un d'impots, d'une obligation, d'un devoir
oprostili so davka dohodke, ki so nižji od tega zneska on a exempté d'impots les revenus inférieurs à ce montant
oprostiti vojaške službe dispenser (ali exempter) du service militaire
oprostiti koga odgovornosti libérer quelqu'un d'une responsabilité
oprostiti obtoženca absoudre (ali acquitter, décharger) un inculpé (ali accusé)
oprostila je svojo dlan iz njegove elle libéra (ali dégagea) sa main de la sienne
oprostil se je strahu, zadrege (figurativno) il se libéra de sa crainte, de son embarras

oproščèn excused, pardoned, discharged, acquitted; exempted; dispensed

oproščèn nočnega dela excused night work (ali pogovorno nights)
oproščèn vojaške službe exempt from military service
oproščèn davkov exempted from taxes
oproščèn izpita iz latinščine exempted from (ali excused) the Latin exam
biti oproščèn verouka to be excused (from) religious instruction
bil je oproščèn (pred sodiščem) (pogovorno) he got off

oprsnik samostalnik
1. (del oblačila) približek prevedka ▸ kantáros nadrág felső részeNadaljevanje modnih zgodb, ki spominjajo na tiste iz osemdesetih let, so hlače z oprsnikom in naramnicami. ▸ Az 1980-as éveket idéző divattörténetek folytatása a kantáros nadrág.

2. nekdaj (moško oblačilo) ▸ mellvért, mellény
Poleg loka, ki je brez merilnih naprav, uporabljam se puščice, oprsnik in ščitnik za roko, tok za puščice ter daljnogled. ▸ Az íjon kívül, amin nincs mérőberendezés, nyílvesszőket, mellvértet és karvédőt, vesszőtartó tegezt és távcsövet használok.

3. nekdaj (žensko oblačilo) ▸ mellény, korzettSamozavestno je v hoji in plesu valovila v kratkem oprsniku in nič daljšem hlačnem krilcu. ▸ Magát riszálva magabiztosan vonult egy aprócska korzettben és egy falatnyi nadrágszoknyában,
Gladka koža ploskega trebuha je gledala izpod kratkega oprsnika, zapetega le z enim gumbom. ▸ Lapos hasának sima bőre kilátszott a rövid mellény alól, amelyet csak egy gomb tartott össze.
Leta 1969 so folklorniki iz Beltincev prišli do novih folklornih kostumov, a so se odločili, "da bodo noše podobne starim, zajemale pa bodo naglavno ruto, oprsnik in predpasnik v štirih pastelnih barvah, značilnih za Prekmurje, moška oblačila pa še nadalje iz domačega platna, le telovniki iz črnega blaga". ▸ 1969-ben a belatinci néptáncosok új népviseletet kaptak, de úgy döntöttek, hogy „a viseletek a régiekhez hasonlóak lesznek fejkendővel, mellénnyel és köténnyel, a Muravidékre jellemző négy pasztellszínben, míg a férfiviseletek továbbra is helyi vászonból készülnek, csak a mellényt készítik fekete szövetből”.

4. (pripomoček za vodenje živali) ▸ hám
Nekateri priporočajo tudi takšno pomoč, da psa privežejo s posebnim pasom ali oprsnikom okrog telesa. ▸ Egyesek azt is javasolják, hogy a kutyát speciális biztonsági övvel vagy a testéhez illeszkedő hámmal rögzítsük.

optimās -ātis (optimus) k najboljšim spadajoč, eden izmed najboljših, plemenitaški, plemiški, aristokratski, bojárski: res publica ex tribus generibus illis, regali et optimati et populari (iz monarhije, aristokracije, demokracije = samovlade, vladavine plemstva, vladavine ljudstva) confusa modice Ci., matronae optimates Enn. in Ci. ep., amor Ap.; subst. optimās -ātis, m domoljub, rodoljub, in ker so bili domoljubi večinoma na strani senata in plemstva = plemič, plemenitaš, aristokrat: te parum optimatem esse Caelius in Ci. ep.; večinoma le pl. optimātēs -um in -ium, m domoljubi, rodoljubi = plemiči, plemenitaši, aristokrati, plemiška (aristokratska) stranka (naspr. populares ljudska stranka): Sen. ph., erat populi potentiae non amicus et optimatium fautor N., plebis et optimatium certamina T., contra voluntatem omnium optimatum Ci., illa civitas optimatium arbitrio regi dicitur Ci.; kot f: optimates Gothicae Lamp. gotske plemkinje, gotske plemiške gospe.

optiō -ōnis, f (optāre iz *opiō -ĕre; prim.: optio est optatio P. F.)

1. volja, želja, svobodna volja, (svobodna) izbira, samovolja: optio haec tua est (to ti je na voljo, to imaš na voljo, na izbiro); utram harum vis condicionem accipe Pl. utro frui malis, optio sit tua Ci. izberi si sam, optionem alicui dare ali facere Ci. dati komu na izbiro, na voljo, si mihi optio daretur, utrum … an Ci., Graeci optionem Carthaginiensium (gen. possessivus h glag. faciunt) faciunt S. da sta Kartažanom na voljo, ex collegis optione a senatu datā L. dasi mu je bil senat dal na voljo izbrati si sotovariša.

2. meton. m pomočnik (ki si ga kdo izbere), pomagač: Icti., tibi optionem sumito Leonidam Pl.; poseb. kot voj. t.t. centurionov (stotnikov) pomočnik, optión, „narednik“: Varr., Veturium optionem … promissis onerat T.; prim.: in re militari optio appellatur is, quem decurio aut centurio optat sibi rerum privatarum ministrum, quo facilius obeat publica officia P. F.

opustošenost samostalnik
1. (o uničenem območju) ▸ lepusztultság, lecsupaszítottság, letaroltságDo golega obsekana drevesa govorijo o veliki opustošenosti pokrajine, o tem, da gozda tako rekoč ni več bilo. ▸ A tarvágás után a táj végtelenül csupasz volt, az erdő gyakorlatilag eltűnt.
Kljub opustošenosti nahajališča smo našli skalo iz samih ostankov koral, ki pričajo o nekem davnem morju, v katerem so nastali skladi apnenca Trnovskega gozda. ▸ A hely lepusztultsága ellenére találtunk egy csak korallmaradványokból álló sziklát, ami egy ősi tengerről tanúskodik, amelyben kialakultak a Trnovo-erdő mészkőágyai.

2. (o spreminjanju na slabše) ▸ sivárság, lepusztulásNa Japonskem se lahko zaradi starajočega prebivalstva še zaostrita družbena zaprtost in intelektualna opustošenost. ▸ Japánban az elöregedő lakosság miatt súlyosbodhat a társadalmi bezárkózás és a szellemi sivárság.
Zrenjanin je nekdanje industrijsko središče Vojvodine, ki se zadnja tri desetletja spopada z ekonomsko opustošenostjo in visoko brezposelnostjo. ▸ Zrenjanin, a Vajdaság egykori ipari központja az elmúlt három évtizedben a gazdaság lepusztulásával és magas munkanélküliségi rátával küzdött.

or¹ [ɔr] masculin zlato, figuré bogastvo, denar

en or iz zlata, zlat
pièce féminin d'or zlatnik
or en barre zlato v palici
or filé zlata nit
à prix d'or za visoko ceno
la soif de l'or žeja po bogastvu
affaire féminin d'or zelo ugoden posel, kupčija
pas pour tout l'or du monde, ni pour or ni pour argent za nič na svetu ne
afflux masculin d'or dotok zlata
âge masculin d'or zlata doba
cœur masculin d'or zlato srce
couverture féminin d'or zlato kritje
étalon masculin or zlata veljava
jaune d'or zlato rumen
livre masculin d'or zlata knjiga
lettres féminin pluriel d'or zlate črke
réserve féminin d'or zlata rezerva
adorer le veau d'or (figuré) malikovati zlato tele, misliti le na obogatenje
acheter, vendre au poids d'or zelo drago kupiti, prodati
dire, parler d'or reči, kar je primerno, zelo pametno govoriti
jeter l'or à pleines mains (figuré) denar skozi okno metati
nager dans l'or, être tout cousu d'or plavati v denarju, imeti denarja ko listja in trave
payer au poids de l'or zelo drago plačati
promettre des monts d'or (figuré) zlate gradove obljubljati
rouler sur l'or (figuré) valjati se v zlatu, imeti denarja ko listja in trave
tout ce qui brille (ali reluit) n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti
faire un pont d'or (figuré) komu ponuditi bogato plačilo, nagrado

ōrātiuncula -ae, f (demin. iz ōrātio) (zelo, precej lep) govorček: indicant oratiunculae Ci., illa aureola oratiuncula Ci., Scipionis oratiunculae Fr., oratiunculae Tullianae Fr., ut ipsā oratiunculā, quā usus est (sc. Cicero), patet Q.

orcula -ae, f (demin. iz orca) sodček, vêdrce (védrce), vedríca: in orculam calcato Ca., cuminum, foeniculum, rutam, mentam; in orculam condito, oleum supra siet Ca.

order² [ɔ́:də]

1. prehodni glagol
ukazati, odrediti; poslati koga kam (to)
medicina predpisati (zdravilo); naročiti; urediti

2. neprehodni glagol
ukazovati; naročati

vojska order arms! puške k nogam!
to order s.o. home poslati koga domov
to order s.o. out of one's house spoditi koga iz svoje hiše

ōrdinārius 3, adv. -ē (ōrdō)

1. v prav(šnj)em redu in vrsti stoječ: vites Col., silices Vitr.

2. pren.
a) reden, pravilen, uravnan, pravi, navaden: consiliis ordinariis bellum gerere L., non est res subsiciva philosophia; ordinaria est Sen. ph. ni postranska zadeva, poglavitna stvar je; poseb. consules ordinarii (naspr. suffecti) L. = redno pred začetkom leta izvoljeni; tako tudi consulatus o. Suet.; pugiles Suet., paria gladiatorum (naspr. postulaticia) Sen. ph.; zlasti o sužnjih, ki redno opravljajo kako službo: paedagogus Sen. ph., dispensator Suet., servus (naspr. vicarius) Icti., njihova služba o. officium Sen. ph.; subst. ōrdinārius -iī, m (sc. miles) v redni vojski (ne kot poveljnikov šotorski sotovariš) služeč vojak, vojak redne vojske: Ca. ap. Fest., Front.
b) pravšen, prav(šnj)i, izvrsten: oleum Col. dobro (= iztisnjeno iz dobrih, ne odpadlih oliv), oratio Sen. ph.

Ordnung, die, (-, -en) red (tudi Biologie); urejanje, ureditev; (Anordnung) razvrščanje, razvrstitev, razporeditev, razporejanje; struktura; stopnja (Gericht gleicher Ordnung sodišče iste stopnje); (Geschäftsordnung, Tarifordnung) pravilnik; (Reihenfolge) vrstni red; Heerwesen, Militär postroj öffentliche Ordnung javni red, (Aufrechterhaltung der Ordnung vzdrževanje reda, Störung der Ordnung motenje reda) ; Ordnung halten vzdrževati red, imeti (svoje) stvari v redu; aus der Ordnung bringen spraviti iz reda, zmešati; in Ordnung v redu; in bester/schönster Ordnung v najlepšem redu; in Ordnung bringen urediti; in Ordnung sein/gehen biti v redu; (wieder) in Ordnung kommen urediti se (spet); zur Ordnung anhalten ein Kind: navajati na red; zur Ordnung ermahnen opozoriti; zur Ordnung rufen ukoriti, opomniti

ōrdō -inis, m (prim. ōrdior)

1. vrsta, red, rájda, sklad: Varr., Q., Plin., Sen. ph., Val. Max. idr., derecti in quincuncem ordines arborum Ci., pone ordine (povrsti, po vrsti, vrstoma) vites V., indulge ordinibus (sc. vitium) V. vrste sadi bolj narazen, longus ordo flammarum V., saxa, quae rectis lineis suos ordines servant C. v ravnih črtah (vrstah) razporejene, obliquus signorum ordo V. vrsta nebeških znamenj, ordines caespitum, cratium C. skladi.

2. occ.
a) vrsta brvi (= veslaških klopi): Plin., Lucan., terno consurgunt ordine remi V.
b) vrsta sedežev v gledališču: XIV ordines Suet. 14 vrst sedežev v gledališču, odkazanih vitezom, od tod sedere in XIV ordinibus Ci. = biti vitez; prim.: effice summam bis septem ordinibus, quam lex dignatur Othonis Iuv.
c) vrsta, rajda ljudi: vlak, jata živali: longo ordine matres stant circum V., longe comitum praecesserat ordo V.

3. occ. kot voj. t.t.
a) vrsta, red: ordines constituere C., restituere S., explicare L. razprostreti, razširiti, servare ordinem L. ali ordines C. = observare ordines S. ostati v vrsti (vrstah), ordine egredi s. ali excedere ordinem agminis L. stopiti iz vrste, ordines turbare L., conturbare S., perturbare C., perrumpere L., ordines pugnantium dissipare L., ordinem (ordines) commutare S. vrste prekreníti, spremeniti postavitev (bojni red), sine ordinibus, permixti S.
b) del, oddelek (vojske), vod, centurija (stotnija): primi pili centurio, qui eundem ordinem in exercitu Pompei duxerat C. ki je poveljeval isti centuriji, honestum ordinem in Algido ducere L. biti centurion višjega reda (čina), višje poveljstvo imeti, Q. Lucanius eiusdem ordinis C. iz iste centurije (stotnije), aliquem in ordinem cogere L. (gl. cōgō).
c) meton. α) centurionstvo (stotništvo): spes praemiorum atque ordinum C., decimum ordinem hastatum alicui assignare L. podeliti komu poveljništvo 10. hastatske (suličarske) centurije, centuriones ex inferioribus ordinibus in superiores traducti C. od nižjih poveljstev povišani na višja mesta. β) centúrion (stotnik): L., tribunis militum primisque ordinibus convocatis C. centuriona (stotnika) prvega reda (tj. prvih centurij hastatov, principov in triarijev), eum ab octanis ordinibus ad primipilum traducere C. povišati ga od centuriona (stotnika) 8. čina (= 8. kohorte) do prvega centuriona (stotnika) prve kohorte.

3. (v političnem pomenu) vrsta = stan, red, čin, razred, oddelek: omnium ordinum homines N., o. aratorum, mercatorum, libertinorum, scribarum Ci. kmetski, trgovski, osvobojenski, pisarski stan, flos equitum Romanorum publicanorum ordine continetur Ci. pripada stanu davčnih zakupnikov, o. matronarum Val. Max., sacerdotum ali sacerdotalis Eccl., homo mei loci atque ordinis Ter. mojega položaja in stanu, mearum rerum ordo Pl. mojim imovinskim razmeram primeren položaj (status), scis ordine tractare homines Pl. ravnati z vsakim v skladu z njegovim položajem; poseb. o. equester Ci., N. viteški stan, pedester L. razred državljanov, ki so v vojni služili kot pešci, o. senatorius Ci., pogosto o. amplissimus Ci., včasih tudi hic ordo (hoc ignoscant … dii huic ordini) Ci. = starešinstvo, (rim.) senat, a tudi v naselbinah in municipijih: o. Mutinensis T. mutinski mestni (občinski) svet, mutinsko starešinstvo, mutinski senat; occ. popis (kánon) čtiva najboljših pisateljev: venire in ordinem a grammaticis (tj. od aleksandrijskih slovničarjev, kritikov) datur Q.

4. (abstr.) red, zaporedje, prav(šnj)a ureditev, pravilo: ordinem sic definiunt; compositionem rerum aptis et accomodatis locis Ci., ordo seriesque causarum Ci., saeculorum nascitur ordo V. sosledica vekov, o. rerum V. vrsta dejanj, fatorum V. tek usode, annalium Ci. zaporedje dogodkov v letopisih, vicissitudines rerum atque ordines Ci. premene in zaporedje v naravi, nullo ali sine ordine C. brez reda, križem, modum et ordinem rebus adhibere Ci., ordinem servare L., Ci. ali conservare, tenere, sequi Ci. držati se reda, explicare ordines temporum Ci. dogodke kronološko urediti, res in ordinem adducere Ci. v red spraviti, urediti, nomina in ordinem referre Ci. po vrstnem redu vpis(ov)ati, in ordinem se referre Ci. zopet se urediti, in ordinem redigere (gl. redigō), ordine se vocante Macr. ko je prišla vrsta nanj. — Adv.
a) ordine α) po redu, vrsti, vrstoma, zapored(oma): Pl., Ter., Acc. ap. Non., Ci. idr., relatis ordine, quae vidissent L., o. cuncta cognoscit Cu., o. enumerare N., o. mores, studia, proelia dicam V. β) redno, redoma, pravilno, kakor je prav, kakor se spodobi: omnia o. confecta Ci., perfectis o. votis V., si hoc … recte atque o. factum videtur Ci., suos imperatores recte et o. et ex voluntate senatūs fecisse L.
b) ex ordine α) po redu, po vrsti, vrstoma, zapored(oma), drug za drugim: Ter., ut quisque aetate et honore antecedebat, ita sententiam dixit ex ordine Ci., septem illum totos perhibent ex o. menses … flesse V. β) takoj, prècej, nemudoma: solvi iubet ex funem V.
c) in ordinem po redu, po vrsti, v prav(šnj)i obliki: in o. tabulas conficere Ci.
d) in ordine po redu, po vrsti, zapored(oma): illos referebat in o. Thyrsis V.
e) per ordinem = in ordine: Q.
f) extra ordinem α) izven (zunaj) reda, ne po vrsti, neredno, proti običaju: Suet., extra o. alicui provinciam decernere, extra ordinem bellum committere Ci., extra o. quaerere Ci. β) izven reda, izredno, prekomerno, nenavadno: opem extra o. ab aliquo habere Ci. ep. γ) po naključju, naključno, slučajno: Q. —

5. metaf. stanje, stan, položaj: mearum me rerum novisse aequomst ordinem Pl.

orēas (Orēas) -adis, acc. sg. -ada, acc. pl. -adăs, f (gr. ὀρειάς iz ὄρος) gorska nimfa (vila), Oreáda: O., V., Fest. — Soobl. oreias (Oreias) -adis, acc. pl. oreiadas, f Oreiáda: Aus.

orehov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ dió, diósPovezane iztočnice: orehova potica

2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ dió, diófa
3. (izdelan iz lesa oreha) ▸ diófa
4. (o plodu) ▸ dió

orehovina samostalnik
(les) ▸ diófa