Franja

ressaisir [rəsɛzir] verbe transitif zopet zgrabiti, ujeti, prisvojiti si; zopet dobiti v roke

ressaisir un fuyard zopet ujeti ubežnika
la peur le ressaisit strah se ga je spet polastil
se ressaisir zopet se polastiti, priti do (de quelque chose česa), figuré zopet se obvladati, priti k sebi, postati hladnokrven
ressaisissez-vous! obvladajte se!
il faillit éclater en sanglots, mais il s'est ressaisi skoraj je planil v jok, pa se je obvladal

ressortir² [rəsɔrtir] verbe intransitif spadati v pristojnost, biti pristojen, tikati se, biti povezan, biti v zvezi (à z), spadati v območje

ce problème ressortit à la physique ta problem spada v območje, se tiče fizike
cette affaire ressortit à la cour d'appel ta zadeva spada v pristojnost, v kompetenco prizivnega sodišča

ressortissant, e [-tisɑ̃, t] adjectif pristojen; spadajoč v pristojnost; masculin, féminin oseba, ki biva v inozemstvu ter jo ščitijo diplomatski ali konzularni zastopniki njene države; podanik, pripadnik (neke države)

ressusciter [resüsite] verbe transitif zopet oživiti; figuré obuditi k življenju; médecine postaviti spet na noge: obnoviti; verbe intransitif vstati od mrtvih; médecine ozdraveti, preboleti hudo bolezen; figuré zbuditi se v novo življenje

ressusciter lés morts zbuditi, oživiti mrtve
alcool masculin à ressusciter un mort (močan) alkohol, ki bi še mrtvega obudil
ressusciter une mode, un art obnoviti, zopet oživiti neko modo, umetnost
ressusciter des souvenirs obujati spomine
cette bonne nouvelle m'a ressuscité ta dobra novica me je spet oživila
la nature ressuscite à chaque printemps narava spet oživi vsako pomlad
notre pays ressuscite naša dežela se prebuja v novo življenje

rest² [rest] neprehodni glagol
mirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na)
opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v)
prehodni glagol
pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na)
upreti (pogled) na, v

to rest oneself odpočiti se, oddahniti si
rest his soul! mir, pokoj njegovi duši!
to rest in the churchyard večno počivati na pokopališču
to rest from toil odpočiti si od težkega dela
I rest on your promise zanesem se na vašo obljubo
he rested his head on the pillow položil je glavo na blazino k počitku
he rests his suspicions on that letter on opira svoja sumničenja na ono pismo
to rest on (upon) one's oars nehati veslati, figurativno počivati po napornem delu
to rest on one's laurels figurativno počivati na svojih lovorikah
to rest a ladder against a wall nasloniti lestev na zid
are you rested? si se odpočil?
it rests with you to propose terms vam je prepuščeno, da predlagate pogoje
the burden rests upon him breme odgovornosti leži, počiva na njem
the fault rests with you krivda je vaša (leži pri vas)
let him rest in peace! naj (on) v miru počiva!
to let a quarrel rest pokopati prepir
the matter cannot rest there stvar (zadeva) ne more ostati pri tem
the officer rested the soldiers častnik je dal počitek (odmor) vojakom
a shadow rests on the valley senca leži nad dolino
we stopped to rest the horses ustavili smo se, da bi dali počitka konjem

rest⁵ [rest] samostalnik
zgodovina kavelj na oklepu srednjeveškega viteza, v katerega je zataknil svoje kopje pri napadu na nasprotnika

restablecer [-zc-] vzpostaviti; zopet v tek spraviti, sprožiti, začeti

restablecerse okrevati, ozdraveti

Restant, der, (-en, -en) dolžnik v zamudi

restart [ri:stá:t]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
zopet (se) začeti; povzeti (delo, razpravo) zopet spraviti ali spustiti v pogon (stroj)
lov zopet prepoditi, splašiti

2. samostalnik
ponoven začetek; ponovna otvoritev obrata

rest-cure [réstkjuə] samostalnik
medicina zdravljenje (živcev) s počivanjem, ležanjem v postelji

restitución ženski spol povrnitev, povračilo; obnovitev, postavitev v prejšnje stanje

pedir la restitución nazaj zahtevati

restituer [rɛstitɥe] verbe transitif (po)vrniti, dati nazaj; restituirati; juridique postaviti v prejšnje stanje; obnoviti

restituer un objet volé vrniti ukraden predmet
restituer une fresque obnoviti fresko
restituer un texte, un monument obnoviti tekst, spomenik

re-stituō -ere -uī -ūtum (re in statuere)

I.

1. postaviti (postavljati) (spet) na prejšnje mesto, postaviti (postavljati) nazaj: statuam Ci., ut, quo quaeque (sc. arbor) modo steterit, restituant O.

2. metaf.
a) postaviti v prejšnje stanje (v (na) prejšnji položaj): Seuthen in regnum restituit N., Siciliam in pristinum restituere N. na Siciliji obnoviti prejšnje stanje (razmere), tribunos in suam dignitatem C., aliquem in antiquum locum gratiae C. nakloniti (naklanjati), izkazati (izkazovati) komu nekdanjo milost (naklonjenost), aliquem in amicitiam Ci. zopet se spoprijateljiti s kom; abs.: fratrem restituit Ci. je pomilostil; toda: quin eum restituis? Pl. = spametuj ga; ret. z dat.: Britanniam veteri patientiae restituere T. zopet vrniti v prejšnjo pokorščino; poseb. restituere in integrum (o odpravi kakega pravnega položaja) postaviti (vrniti) v prejšnji stan (položaj): damnatos in integrum restituit C. obsojencem je ukinil kazen, consilia restituere L. ovreči, preklicati, iudicia (sc. Verris) Ci. ovreči razsodbe in tako zadevo vrniti v prejšnji (nekdanji) položaj (prvotni status), praedia in integrum restituere Ci., quod te absente hic filius egit restitui in integrum, aequom est Ter. zopet spraviti v tir; occ. nazaj poklicati, nazaj pozvati, nazaj pripeljati, nazaj spraviti: (sc. Aristides) populi scito in patriam restitutus est N., causā restituendi mei (v domovino iz pregnanstva) Ci., virgines in patriam ad parentes L., sospites Romam ad propinquos L.
b) (večinoma z dat. personae) zopet (znova, spet) da(ja)ti, zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): restituta ei sunt bona N., restituere agrum alicui L., civibus sua H., apibus fructum suum Ph. (kot sodnik) prisoditi v last; metaf.: restituere Syracusanis libertatem N., populo Romano tribuni plebis restituti sunt Ci., se alicui restituere Ci., L. zopet se spraviti, zopet se spoprijateljiti s kom; ocvc.
a) komu zopet (znova, spet) pridobi(va)ti: restituere Ioniam Atheniensibus N., Samum populo N., oppida abalienata patriae N., Arpi ad Romanos restituti L.
b) nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati, vračevati), povrniti (povračati, povračevati), poravna(va)ti: restituere alicui impedimenta Cu.; brez dat.: restituere amissa ali fraudata C. škodo = restituere damna L. = iacturam Col., res perditas L., vim Ci. prizadeto škodo poravnati s silo (z nasiljem). —

II. popraviti (popravljati), zopet (znova, spet) postaviti, zopet (znova, spet) (z)graditi, zopet (znova, spet) ustanoviti (ustanavljati), zopet (znova, spet) obnoviti (obnavljati): aedes Ci., muros Atheniensium N., comas turbatas ali disiectas O. zopet poravnati, oppida vicosque, quos incenderunt, restituere C.; metaf.: rem prolapsam L., aciem L. bojno vrsto zopet poravnati (zopet vzpostaviti, zopet formirati), restituere pugnam, proelium L. obnoviti, zopet urediti, ordines L., cunctando restituit rem Enn. je rešil, restituere tribuniciam potestatem Ci., restitue nobis aliquando veterem tuam illam calliditatem atque prudentiam Ci. pokaži svojo staro prekanjenost, pokaži se zopet starega zvitorepca, se restituere Varr. zopet si opomoči, sanitatem Plin., vina sibi restituuntur Plin. se zopet popravijo.

restitūtiō -ōnis, f (restituere)

1. obnova, obnovitev, ponovna (i)zgraditev ((iz)gradnja), ponovna postavitev, poprava, popravljanje, popravilo: domus Suet., restitutio urbis in maius Iust. ponovna izgradnja in povečanje; pren.: libertatis Val. Max. ali fortunae Ci. povrnitev, obnova, lunae Arn. obnova.

2. occ.
a) poklicanje (poziv) (nazaj) iz izgnanstva, vrnitev (povratek) nazaj, postavitev v nekdanji položaj, vrnitev nekdanjega položaja (statusa), restitúcija: populus iniuriam suam restitutione mea reprehendit Ci.
b) pomilostitev, pomiloščenje: damnatis de vi restitutio comparabatur Ci.
c) ponovni sprejem izključenih senatorjev v senat: Suet.

3. (po)vračilo, (po)vrnitev: Icti.

restitutio in integrum tujka latinsko f invar. pravo postavitev v prejšnje stanje, v prejšnji položaj

restitution [restitjú:šən] samostalnik
restitucija, obnovitev, vzpostavitev (pravic itd.), vrnitev v staro stanje ali na staro mesto; povrnitev, povračilo; odškodnina, reparacija, nadomestilo, kompenzacija
fizika nagnjenost k zavzetju prvotne oblike ali položaja

to make restitution vrniti, nadoknaditi, nadomestiti, kompenzirati, odškodovati

restitution [rɛstitüsjɔ̃] féminin povrnitev, povračilo; obnovitev; postavitev v prejšnje stanje; restitucija

restitution d'un objet vnlé vrnitev ukradenega predmeta
restitution des frais povrnitev stroškov
restitution en valeur denarna odškodnina
restitution d'une maison romaine obnovitev rimske hiše

restitūtōrius 3 (restitūtor) vzpostavitev prejšnjega stanja (položaja, razmer) zadevajoč, tičoč se postavitve v prejšnji stan (položaj), zadevajoč vrnitev v prejšnji (nekdanji) položaj (status), zadevajoč restitucijo: actio, iudicium Icti.; subst. restitūtōrium -iī, n (sc. iudicium) tožba za vzpostavitev (glede vzpostavitve) prejšnjega stanja (položaja, razmer), tožba za vrnitev (glede vrnitve) v prejšnje stanje (prejšnji položaj, prejšnje razmere), tožba za povrnitev nekdanjega statusa, tožba za restitucijo: in restitutorio agendo Ulp.

re-stō -āre -stitī (re in stāre)

I.

1. obstati, ustaviti (ustavljati) se, mirno stati, zasta(ja)ti: si resto, pergit, ut eam Pac. ap. Non.; pren.: impetus haut longe mediis regionibus restat Enn., qui (sc. amor) restat Pr. ostane, je stanovitna.

2. nasprotovati, upreti (upirati) se, postaviti (postavljati) se v bran, postaviti (postavljati) se po robu komu: Ter., O., Pr. idr., fortiter restare L., cum omnes fugerent, solus restat L.; pass. impers.: quā minimā vi restatur L. kjer je najmanjši upor; metaf.: restantibus lamminis adversum pila et gladios T. —

II.

1. osta(ja)ti, še se nahajati, še biti kje: ad urbis incendium Romae restiterunt Ci.; metaf. preosta(ja)ti, osta(ja)ti: restat inimicus Ci., de viginti restabam solus O., dona flammis restantia O. (ostala) rešena, una spes restat in Etruscis L.; impers.: restat, ut dicendum videatur Ci. preostaja le še, treba je le še; z determinativnim pron. hoc, id, illud restat, ut Ter., Ci., nihil aliud restat, nisi ali quam Ter., L.; pesn. z inf.: restabat verba referre O.; z ACI: Stat.; occ. ostati (biti) živ, še živeti: Ter., V. idr., pauci admodum restant Ci., omnes composui. Felices! nunc ego resto H., iam pridem hunc sepeli; tu restas Pers.

2. še osta(ja)ti, še čakati koga: quod restat Ci. posihmal, v prihodnje, melioribus, Ardea, restas O. še živiš za … , še si ohranjena za … , hoc Latio restare canunt (z ACI) O.; s samim inf.: Lucr., ire tamen restat, Numa quo devenit et Ancus H. boš vendar morala iti …

Opomba: Vulg. pf. restavi: Aug.

restoration [restəréišən] samostalnik
obnova, obnovitev; vrnitev ali postavitev v prejšnje stanje, restavriranje; vzpostavitev (vlade, vladarja), restavracija; okrevanje, ozdravljenje; rekonstruiranje, rekonstruirana oblika, model, vzorec

restoration of a church restavriranje cerkve
restoration from sickness ozdravitev od bolezni, ozdravljenje