Franja

olla ženski spol lonec, pisker; lončen hranilnik

olla de grillos (fig) judovska šola
olla podrida španska narodna jed iz zelenjave, slanine, graha, klobase, govedine, itd.
hacer la olla gospodinjiti
cada día olla amarga el caldo hrano je treba menjavati

ōllula -ae, f (demin. iz ōlla) lonček, piskrček: Varr., Ap., Arn.

olor moški spol vonj, duh; slutnja

olor cadavérico mrtvaški duh
olor fetido (de la boca) neprijeten duh (iz ust)
mal olor smrad
despedir (un) olor agradable prijetno dišati
morir en olor de santidad bogu vdano umreti

olor² -ōris, m (iz *elor, prim. ἐλώριος vodna ptica, ἐλέα močvirska ptica) čisto lat. beseda za gr. cycnus, cygnus (κύκνος) labod: V., H., O., Plin., Suet., Sen. tr. idr.

olusculum (holusculum) -ī, n (demin. iz olus) zelenjava, zelenjad, zelje, ohrovt, repa idr.: Ci. ep., Iuv., Gell., uncta oluscula H. zabeljena.

Olympio -onis, m Olímpion

1. oseba iz Plavtove komedije Casina: Pl.

2. Gencijev poslanec: L.

omāsum (pravilneje omāssum) -ī, n (prim. opulentus in madēre, „iz katerega mezi mast“) goveji trebuh, „vampi“: Plin., Val. Max., pingui tentus omaso H. napitan z govejimi trebuhi.

ombria -ae, f (iz gr. ὄμβρος dež) ómbrija = „deževec“, nam neznan dragi kamen: Plin.

omela samostalnik
Viscum (grm) ▸ fagyöngyPovezane iztočnice: bela omela

omèlo s omelo: -om zgrnuti pepeo i ugljevlje u peći; biti devete peći omelo biti daljno sorodstvo; ekspr. ti si gazdinska kći, a ne nekakvo gradsko omelo ti si iz imenitne hiše ne pa kakšna mestna pocestnica

ōmen¹ -inis, n (stlat. osmen; etim. nedognana beseda, menda iz *ou̯ismen, sor. z gr. οἴω, οἴομαι slutim, menim)

1. (ptičje) znamenje, (pred)znak, (pred)znamenje, pomen, napoved: Varr., Suet., Fest., bubo dirum omen mortalibus O., o. detestabile Ci., laetum, triste T. srečo, nesrečo napovedujoče (pred)znamenje, i secundo omine H. srečno, v božjem imenu, cum bonis ominibus votisque inciperemus L., hisce ominibus proficiscere Ci., omen res consecuta est Ci. napoved se je izpolnila, omen capere Ci. (pred)znamenje dočakati, omen vertere in aliquid Cu., L., V. kaj vzeti (jemati) za (slabo) znamenje, o. accipere L. vzeti (jemati), šteti za ugodno (dobro); occ.
a) zlo ali neugodno (pred)znamenje: contra omina bellum poscunt V.
b) voščilo (kot dobro (pred)znamenje), čestitka: Suet., optima omina Ci., Marium votis ominibusque prosecuti sunt Ci.
c) namig, obet, obljuba, zagotovilo, pogoj: eā lege atque omine, ut … Ter.

2. meton. tisto, kar je združeno s ptičjegledjem, svečan običaj: prima omina (= nuptiae) V. svečana (tj. ob ptičjegledju potekajoča) svatba, cui (sc. Sychaeo) pater intactam dederat primisque iugarat ominibus V. ki mu jo je oče dal (ki jo je z njim oče poročil) po ptičjegledju (avspicijih), hic sceptra accipere et primos attollere fasces regibus omen erat V.

ōmentum -ī, n (najbrž iz *ou̯i-mentom, prim. vzporedno obl. ind-ūmentum od glag. induere)

1. podkožna maščoba, tólstnica, tolšča, tolstost: illi tremat omento popa venter Pers.

2. črevesna mrena: Plin., Cels.

3. drob(ovje), drobovina: Iuv., Pers.

4. vsaka notranje telesne dele obdajajoča kožica ali mrena (npr. pokostnica, možganska opna idr.): Macr., elephantina omenta Suet. fr.

omicidio m (pl. -di)

1. pravo uboj, umor:
omicidio colposo umor iz nemarnosti
omicidio premeditato naklepni umor
omicidio preterintenzionale nenaklepni uboj

2. ekst.
omicidio rituale ritualni umor
omicidio bianco umor iz nemarnosti (na delovnem mestu)

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

omleta samostalnik
(jed) ▸ omlettZa eno osebo najpogosteje pripravimo omleto iz dveh jajc in pečemo v ponvi za palačinke. ▸ Egy személyre az omlettet általában két tojásból készítjük, és palacsintasütőben sütjük.
Vse omlete so po obliki okrogle, kar pomeni, da jih pečemo v ponvi. ▸ Minden omlett kör alakú, mert serpenyőben sütik.

omnīnō, adv. (iz omnis, prim. repentīnō)

1. povsem, popolnoma, docela, sploh, vsega (vseh) skupaj: aut omnino aut magna ex parte Ci., o. non amplius centum N., erant o. itinera duo C., de hominum genere aut o. de animalium Ci., quinque o. fuerunt Ci., diebus o. decem et octo C.

2. (stopnjuje pojme) sploh (le), celo (le): nec leges ullae sunt nec iudicia nec o. simulacrum aliquod aut vestigium civitatis Ci., nam pleraque facta tantum et omnino commota … serpunt Plin. iun.

3. (povzema prejšnje povedi) skratka, na kratko, z eno besedo: o., ut te absolvam, nullam pictam conspicio hic avem Pl.

4. (naznačuje splošno veljavnost kake povedi) sploh, res (resnica), da, seveda: nego illum adolescentem o. illo die esse mortuum Ci., pugnas o., sed cum adversario facili Ci., o. est amans sui virtus Ci.

5. docela, dočista, čisto, povsem, popolnoma, v vsakem oziru: nunc ego o. occĭdi Pl., me o. lapidem, non hominem putas Ter., o., quid Romae ageretur, nescivit Ci. prav nič ni vedel, (sc. piisimus) quod verbum o. nullum in linguā Latinā est Ci. beseda, ki je v latinščini sploh ni, o. neminem video Ci. prav nikogar, nihil dicis o. Ci., o. provinciam neglexi Ci.

omot [ò] moški spol (-a …) die Umhüllung (iz jute Juteumhüllung)

omožítev mariage moški spol

omožitev iz ljubezni mariage d'amour
civilna omožitev mariage civil
fiktivna omožitev mariage blanc
neprimerna omožitev mésalliance ženski spol
preračunana, razumska omožitev mariage d'intérêt (ali d'argent), de raison (ali de réflexion, de convenance)

omožítev casamiento m

neprimerna omožitev, mezaliansa casamiento desigual
razumska (preračunana, iz ljubezni) omožitev casamiento de conveniencia (por reflexión, por amor)

omrežj|e [é] srednji spol (-a …) das Netz, die Anlage; das Netzwerk; (vodi) das Leitungsnetz; razdelilno: Verteilungsnetz; -netz (cestno Straßennetz, cevno Rohrnetz, dopolnilno Ergänzungsnetz, električno Stromnetz, kanalizacijsko Kanalisationsnetz, krajevno Ortsnetz, prometno Verkehrsnetz, telefonsko Telefonnetz, visokonapetostno Hochspannungsnetz, zankasto Maschennetz, železniško Streckennetz); -anlage (vozno nadzemno Fahrleitungsanlage, Oberleitungsanlage)
toplovodno omrežje die Fernwärme, das Fernwärmenetz
priključek na omrežje der [Netzanschluß] Netzanschluss
obremenitev omrežja die Netzbelastung
preskrba omrežja die Netzversorgung
tok iz omrežja der Leitungsstrom