re-primō -ere -pressī -pressum (re in premere)
1. nazaj potisniti (potiskati), zadržati (zadrževati), (za)ustaviti ((za)ustavljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), odbi(ja)ti: Pl., Stat., Suet., Fl. idr., represso et remoto Lucretio C. Marius Gallorum copias repressit Ci., Murena regem repressum … oppressum reliquit Ci., vix odium suum homines ab eius corpore represserunt Ci., currentia vina repressit V. jim ni dal več teči (po (v) potokih), reprimere lacum Albanum Ci., reprimentia medicamenta Cels., reprimere (o zdravilih) procidentes vulvas Plin. ali alvum Cels. ali sudorem Plin., reprimere dextram (v spravo podano) V., reprimere retro pedem V. zaustavljati korake, reprimere cursum, fugam C.; refl. se reprimere vzdrž(ev)ati se: Ter., Plin. iun. idr., a presenti supplicio tuo continuit populus Romanus se et repressit Ci.; med.: vix reprimor (= me reprimo), quin … Pl.
2. metaf. odbi(ja)ti, (za)dušiti, zatreti (zatirati), (po)miriti (pomirjati), omejiti (omejevati), v kali zatreti (zatirati): Ter., Iust. idr., Catilinae conatum repressi Ci., fletum Ci., gemitum O., cum intellegeret reprimi concitatam multitudinem non posse N. se ne da pomiriti, je ni mogoče pomiriti, impetum Ci. odbi(ja)ti, luxuriam N. omejiti (omejevati), iram O., iracundiam T., Pac. ap. P. F., regios spiritūs N. zatreti objestnost. Od tod adv. pt. pf. repressē, toda le v komp. (repussius) vzdržno, omejeno, previdno, oprezno, pazljivo: peccare Gell., agere Amm.
Zadetki iskanja
- reprobate [réprəbeit]
1. pridevnik
cerkev zavržen od boga, brezbožen; izprijen, pokvarjen, zakrknjen v grehu; nemoralen, moralno propadel
arhaično ne(po)raben
2. samostalnik
prekletnik, izgubljenec, brezbožnež; pokvarjenec, izprijenec, ničvrednež, nemoralen človek
the reprobate of the family figurativno črna ovca v družini
3. prehodni glagol
ne odobravati, ne prizna(va)ti, (ostro) obsoditi; zavrniti, odbiti, odkloniti
cerkev prekleti, obsoditi na večno pogubljenje - reproduce [ri:prədjú:s] prehodni glagol
ponovno (zopet) proizvesti, narediti (kaj)
figurativno zopet ustvariti; posne(ma)ti, delati posnetke, napraviti kopijo, kopirati, preslikati; ponatisniti
biologija regenerirati
gledališče ponoviti (igro), nanovo predvajati, uprizoriti; zopet privesti; v duhu oživiti (koga, kaj)
psihologija poklicati v zavest (pretekli dogodek)
neprehodni glagol
(raz)ploditi se, roditi se, množiti se, reproducirati se
to reproduce an experience v duhu obnoviti doživljaj
to reproduce an experiment ponoviti poskus
to reproduce a lost part biologija regenerirati izgubljeni del
to reproduce a witness zopet uvesti pričo - republican [ripʌ́blikən]
1. samostalnik
republikanec, privrženec republikanske ureditve
Republican privrženec republikanske stranke v ZDA
2. pridevnik
republikanski, ki se tiče republike, privržen republiki; republiški; (o pticah) ki živi v velikih skupinah, družaben
Republican pripadajoč republikanski stranki v ZDA
Republican Party republikanska stranka v ZDA
Republican National Committee republikanski izvršni odbor (v ZDA) - républicaniser [-kanize] verbe transitif napraviti republikansko, povzdigniti v republiko
se républicaniser postati republikanec - re-pūgnō -āre -āvī -ātum (re in pūgnāre)
1. upreti (upirati) se, nasprotovati, boriti se, postaviti (postavljati) se v bran, braniti se: nostri primo fortiter repugnare C., cum repugnare possent Ci.
2. metaf.
a) boriti se proti komu, čemu, zoper koga, kaj, upreti (upirati) se, nasprotovati, biti v nasprotju s kom, s čim, biti nasproten komu, čemu, ugovarjati, ovreti (ovirati), protiviti se, ustavljati se, zoprvati: Vell., Mart., Plin. iun., Sen. tr., Q., Tert. idr., repugnante naturā repugnante honestate Ci., non repugno Ci. nič ne nasprotujem, nič ne ugovarjam, prav nič ne oporekam, contra veritatem Ci., non repugnare circa aliquid Q. poučenega se kazati v kaki zadevi; z ne: Col., si quis, ne fias nostra, repugnat O.; s quominus: non repugnare, quominus Ci.; z inf.: repugno eum amare O.; z ACI: Lucr.
b) occ. biti si navzkriž (nasprotujoč si, neskladen), biti navzkrižen (nasprotujoč si, neskladen), ne skladati se, ne ujemati se s kom, s čim: res inter se maxime repugnantes Ci., simulatio amicitiae repugnat maxime Ci., illud vehementer repugnat eundem et beatum esse et malis oppressum Ci. — Od tod adj. pt. pr. repūgnāns -āntis, adv. repūgnanter nasprotujoč, protisloven, navzkrižen: non repugnanter Amm., quo quid repugnantius dici possit, non video Lact., patienter accipere, non repugnanter Ci.; subst. repūgnantia -ium, n nasprotujoče si (protislovne) zadeve (reči, stvari): Ci., Q. - repulse2 [ripʌ́ls] prehodni glagol
odbiti, odkloniti, zavrniti, ne hoteti uslišati, dati "košarico"; ne vzeti v poštev (zahteve, ponudbe itd.)
vojska odbiti, odgnati, zavrniti (sovražnika), odpoditi
figurativno potolči, poraziti (v sporu, prepiru)
to repulse an assailant (an attack, an offer, a suitor) odbiti napadalca (napad, ponudbo, snubca) - reputable [répjutəbl] pridevnik (reputably prislov)
ugleden, spoštovan, cenjen, častivreden, (ki je) na dobrem glasu; splošno priznan in v rabi (izraz) - requicken [ri:kwíkən] prehodni glagol
zopet (znova) oživiti, vrniti v življenje; poživiti, zbuditi k novemu živijenju - re-quiēs -ētis (kot e-deblo gen. requiēī (S. fr.), acc. requiem in requietem pri Ci., le requiem pri T., abl. requiete (Ci. poet.), requiē (O.); dat. nerabljen; prim. quiēs) f
1. mir, (od)počitek, oddih: Varr., L., T., Lucr. idr., non labor meus, non requies Ci., requie relevare laborem O., quantum ad requiem animi et corporis conceditur temporum Ci., curarum Ci., pugnae V., requietem quaerere et non invenire Lucceius ap. Ci., dare aliquam requiam senectuti meae Suet.; (v krščanstvu) zlasti posmrtni mir, mir v grobu, mir po smrti: Vulg.
2. meton. počivališče: requies ea certa laborum V., sibi dum requiem quaerit H. - requin [rəkɛ̃] masculin morski pes; figuré lakomen in v trgovskih poslih neusmiljen človek, grabežljivec, oderuh
- resaltar nazaj skočiti, odskočiti; odstopiti (lak, barva); figurativno v oči biti; biti jasno
- reseize [ri:sí:z] prehodni glagol
zopet prijeti, zagrabiti, zgrabiti, vzeti; zopet dobiti v roke, prisvojiti si; zavzeti; zapleniti - reservoir [rézə:wa:]
1. samostalnik
rezervoar (tudi figurativno)
zbiralnik; dolinska pregrada; shramba (zlasti bencina, nafte), bazen za zbiranje
figurativno velika zaloga (of česa)
2. prehodni glagol
spraviti v rezervoar - reside [rizáid] neprehodni glagol
(o osebah) (stalno) prebivati, stanovati, stolovati; bivati; imeti sedež, rezidirati; (o pravicah) pripadati komu, biti v rokah
figurativno (o lastnostih) ležati, biti, nahajati se (in v, with pri)
to reside abroad bivati v tujini, v zamejstvu, v inozemstvu
the difficulty resides in this težava je v tem
the power resides in the people oblast je v rokah ljudstva
the right of voting laws resides in this House pravica izglasovanja zakonov pripada tej (naši) zbornici - resident [rézidənt]
1. samostalnik
prebivalec, rezident (v mestu, kraju); duhovnik, ki biva v kraju svojega službovanja
Resident predstavnik britanske vlade na indijskem dvoru ali v koloniji, rezident
2. pridevnik
stalno bivajoč (v kraju, v hiši); domač, stalno nameščen v ustanovi
figurativno pripadajoč, v rokah, ki je (se nahaja) v čem, priroden; nameščen (in v)
zoologija ki se ne seli (zlasti o pticah)
resident population stalno prebivalstvo
a resident surgeon v bólnici stanujoč kirurg
a right resident in the people ljudstvu pripadajoča pravica
to be resident in biti (nahajati se) v rokah, pripadati - résident [rezidɑ̃] masculin rezident, guverner; uradnik, ki stanuje v kraju svojega službovanja; zdomec, oseba, ki biva v drugi deželi (ne v domovini)
les résidents espagnoles en France španski zdomci v Franciji - residentiary [rezidénšəri]
1. samostalnik
(stalni) stanovalec; oseba, ki stanuje v svojem službenem kraju; duhovnik, ki mora bivati v kraju svojega službovanja
2. prislov
bivajoč, naseljen; bivajoč v svojem službenem kraju
canon residentiary kanonik, ki mora bivati v kraju svojega službovanja - resign [rizáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
odpovedati se, odreči se (čemu); prepustiti, zapustiti, opustiti (upanje); resignirati, vdati se v usodo, obupati (nad čem); dati ostavko, odstopiti, demisionirati, izstopiti (from iz)
umakniti se (from iz, od)
to resign oneself vdati se (to v), prepustiti se, zaupati se (komu)
to resign oneself to an idea sprijazniti se z mislijo
to resign oneself to rest predati se počitku
to resign oneself to doing s.th. sprijazniti se s tem, da je treba nekaj narediti
to resign into s.o.'s hands v roke komu dati, zaupati komu (kaj)
to resign a property to s.o. prepustiti posestvo komu
to resign a right odreči se (neki) pravici
to resign s.o. to his fate prepustiti koga njegovi usodi
to resign oneself to one's fate vdati se v svojo usodo - resignación ženski spol resignacija, odreka; samozatajevanje; vdanost v usodo; demisija