Franja

Zadetki iskanja

  • re-primō -ere -pressī -pressum (re in premere)

    1. nazaj potisniti (potiskati), zadržati (zadrževati), (za)ustaviti ((za)ustavljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), odbi(ja)ti: Pl., Stat., Suet., Fl. idr., represso et remoto Lucretio C. Marius Gallorum copias repressit Ci., Murena regem repressum … oppressum reliquit Ci., vix odium suum homines ab eius corpore represserunt Ci., currentia vina repressit V. jim ni dal več teči (po (v) potokih), reprimere lacum Albanum Ci., reprimentia medicamenta Cels., reprimere (o zdravilih) procidentes vulvas Plin. ali alvum Cels. ali sudorem Plin., reprimere dextram (v spravo podano) V., reprimere retro pedem V. zaustavljati korake, reprimere cursum, fugam C.; refl. se reprimere vzdrž(ev)ati se: Ter., Plin. iun. idr., a presenti supplicio tuo continuit populus Romanus se et repressit Ci.; med.: vix reprimor (= me reprimo), quin … Pl.

    2. metaf. odbi(ja)ti, (za)dušiti, zatreti (zatirati), (po)miriti (pomirjati), omejiti (omejevati), v kali zatreti (zatirati): Ter., Iust. idr., Catilinae conatum repressi Ci., fletum Ci., gemitum O., cum intellegeret reprimi concitatam multitudinem non posse N. se ne da pomiriti, je ni mogoče pomiriti, impetum Ci. odbi(ja)ti, luxuriam N. omejiti (omejevati), iram O., iracundiam T., Pac. ap. P. F., regios spiritūs N. zatreti objestnost. Od tod adv. pt. pf. repressē, toda le v komp. (repussius) vzdržno, omejeno, previdno, oprezno, pazljivo: peccare Gell., agere Amm.
  • reprobate [réprəbeit]

    1. pridevnik
    cerkev zavržen od boga, brezbožen; izprijen, pokvarjen, zakrknjen v grehu; nemoralen, moralno propadel
    arhaično ne(po)raben

    2. samostalnik
    prekletnik, izgubljenec, brezbožnež; pokvarjenec, izprijenec, ničvrednež, nemoralen človek

    the reprobate of the family figurativno črna ovca v družini

    3. prehodni glagol
    ne odobravati, ne prizna(va)ti, (ostro) obsoditi; zavrniti, odbiti, odkloniti
    cerkev prekleti, obsoditi na večno pogubljenje
  • reproduce [ri:prədjú:s] prehodni glagol
    ponovno (zopet) proizvesti, narediti (kaj)
    figurativno zopet ustvariti; posne(ma)ti, delati posnetke, napraviti kopijo, kopirati, preslikati; ponatisniti
    biologija regenerirati
    gledališče ponoviti (igro), nanovo predvajati, uprizoriti; zopet privesti; v duhu oživiti (koga, kaj)
    psihologija poklicati v zavest (pretekli dogodek)
    neprehodni glagol
    (raz)ploditi se, roditi se, množiti se, reproducirati se

    to reproduce an experience v duhu obnoviti doživljaj
    to reproduce an experiment ponoviti poskus
    to reproduce a lost part biologija regenerirati izgubljeni del
    to reproduce a witness zopet uvesti pričo
  • republican [ripʌ́blikən]

    1. samostalnik
    republikanec, privrženec republikanske ureditve

    Republican privrženec republikanske stranke v ZDA

    2. pridevnik
    republikanski, ki se tiče republike, privržen republiki; republiški; (o pticah) ki živi v velikih skupinah, družaben

    Republican pripadajoč republikanski stranki v ZDA
    Republican Party republikanska stranka v ZDA
    Republican National Committee republikanski izvršni odbor (v ZDA)
  • républicaniser [-kanize] verbe transitif napraviti republikansko, povzdigniti v republiko

    se républicaniser postati republikanec
  • re-pūgnō -āre -āvī -ātum (re in pūgnāre)

    1. upreti (upirati) se, nasprotovati, boriti se, postaviti (postavljati) se v bran, braniti se: nostri primo fortiter repugnare C., cum repugnare possent Ci.

    2. metaf.
    a) boriti se proti komu, čemu, zoper koga, kaj, upreti (upirati) se, nasprotovati, biti v nasprotju s kom, s čim, biti nasproten komu, čemu, ugovarjati, ovreti (ovirati), protiviti se, ustavljati se, zoprvati: Vell., Mart., Plin. iun., Sen. tr., Q., Tert. idr., repugnante naturā repugnante honestate Ci., non repugno Ci. nič ne nasprotujem, nič ne ugovarjam, prav nič ne oporekam, contra veritatem Ci., non repugnare circa aliquid Q. poučenega se kazati v kaki zadevi; z ne: Col., si quis, ne fias nostra, repugnat O.; s quominus: non repugnare, quominus Ci.; z inf.: repugno eum amare O.; z ACI: Lucr.
    b) occ. biti si navzkriž (nasprotujoč si, neskladen), biti navzkrižen (nasprotujoč si, neskladen), ne skladati se, ne ujemati se s kom, s čim: res inter se maxime repugnantes Ci., simulatio amicitiae repugnat maxime Ci., illud vehementer repugnat eundem et beatum esse et malis oppressum Ci. — Od tod adj. pt. pr. repūgnāns -āntis, adv. repūgnanter nasprotujoč, protisloven, navzkrižen: non repugnanter Amm., quo quid repugnantius dici possit, non video Lact., patienter accipere, non repugnanter Ci.; subst. repūgnantia -ium, n nasprotujoče si (protislovne) zadeve (reči, stvari): Ci., Q.
  • repulse2 [ripʌ́ls] prehodni glagol
    odbiti, odkloniti, zavrniti, ne hoteti uslišati, dati "košarico"; ne vzeti v poštev (zahteve, ponudbe itd.)
    vojska odbiti, odgnati, zavrniti (sovražnika), odpoditi
    figurativno potolči, poraziti (v sporu, prepiru)

    to repulse an assailant (an attack, an offer, a suitor) odbiti napadalca (napad, ponudbo, snubca)
  • reputable [répjutəbl] pridevnik (reputably prislov)
    ugleden, spoštovan, cenjen, častivreden, (ki je) na dobrem glasu; splošno priznan in v rabi (izraz)
  • requicken [ri:kwíkən] prehodni glagol
    zopet (znova) oživiti, vrniti v življenje; poživiti, zbuditi k novemu živijenju
  • re-quiēs -ētis (kot e-deblo gen. requiēī (S. fr.), acc. requiem in requietem pri Ci., le requiem pri T., abl. requiete (Ci. poet.), requiē (O.); dat. nerabljen; prim. quiēs) f

    1. mir, (od)počitek, oddih: Varr., L., T., Lucr. idr., non labor meus, non requies Ci., requie relevare laborem O., quantum ad requiem animi et corporis conceditur temporum Ci., curarum Ci., pugnae V., requietem quaerere et non invenire Lucceius ap. Ci., dare aliquam requiam senectuti meae Suet.; (v krščanstvu) zlasti posmrtni mir, mir v grobu, mir po smrti: Vulg.

    2. meton. počivališče: requies ea certa laborum V., sibi dum requiem quaerit H.
  • requin [rəkɛ̃] masculin morski pes; figuré lakomen in v trgovskih poslih neusmiljen človek, grabežljivec, oderuh
  • resaltar nazaj skočiti, odskočiti; odstopiti (lak, barva); figurativno v oči biti; biti jasno
  • reseize [ri:sí:z] prehodni glagol
    zopet prijeti, zagrabiti, zgrabiti, vzeti; zopet dobiti v roke, prisvojiti si; zavzeti; zapleniti
  • reservoir [rézə:wa:]

    1. samostalnik
    rezervoar (tudi figurativno)
    zbiralnik; dolinska pregrada; shramba (zlasti bencina, nafte), bazen za zbiranje
    figurativno velika zaloga (of česa)

    2. prehodni glagol
    spraviti v rezervoar
  • reside [rizáid] neprehodni glagol
    (o osebah) (stalno) prebivati, stanovati, stolovati; bivati; imeti sedež, rezidirati; (o pravicah) pripadati komu, biti v rokah
    figurativno (o lastnostih) ležati, biti, nahajati se (in v, with pri)

    to reside abroad bivati v tujini, v zamejstvu, v inozemstvu
    the difficulty resides in this težava je v tem
    the power resides in the people oblast je v rokah ljudstva
    the right of voting laws resides in this House pravica izglasovanja zakonov pripada tej (naši) zbornici
  • resident [rézidənt]

    1. samostalnik
    prebivalec, rezident (v mestu, kraju); duhovnik, ki biva v kraju svojega službovanja

    Resident predstavnik britanske vlade na indijskem dvoru ali v koloniji, rezident

    2. pridevnik
    stalno bivajoč (v kraju, v hiši); domač, stalno nameščen v ustanovi
    figurativno pripadajoč, v rokah, ki je (se nahaja) v čem, priroden; nameščen (in v)
    zoologija ki se ne seli (zlasti o pticah)

    resident population stalno prebivalstvo
    a resident surgeon v bólnici stanujoč kirurg
    a right resident in the people ljudstvu pripadajoča pravica
    to be resident in biti (nahajati se) v rokah, pripadati
  • résident [rezidɑ̃] masculin rezident, guverner; uradnik, ki stanuje v kraju svojega službovanja; zdomec, oseba, ki biva v drugi deželi (ne v domovini)

    les résidents espagnoles en France španski zdomci v Franciji
  • residentiary [rezidénšəri]

    1. samostalnik
    (stalni) stanovalec; oseba, ki stanuje v svojem službenem kraju; duhovnik, ki mora bivati v kraju svojega službovanja

    2. prislov
    bivajoč, naseljen; bivajoč v svojem službenem kraju

    canon residentiary kanonik, ki mora bivati v kraju svojega službovanja
  • resign [rizáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
    odpovedati se, odreči se (čemu); prepustiti, zapustiti, opustiti (upanje); resignirati, vdati se v usodo, obupati (nad čem); dati ostavko, odstopiti, demisionirati, izstopiti (from iz)
    umakniti se (from iz, od)

    to resign oneself vdati se (to v), prepustiti se, zaupati se (komu)
    to resign oneself to an idea sprijazniti se z mislijo
    to resign oneself to rest predati se počitku
    to resign oneself to doing s.th. sprijazniti se s tem, da je treba nekaj narediti
    to resign into s.o.'s hands v roke komu dati, zaupati komu (kaj)
    to resign a property to s.o. prepustiti posestvo komu
    to resign a right odreči se (neki) pravici
    to resign s.o. to his fate prepustiti koga njegovi usodi
    to resign oneself to one's fate vdati se v svojo usodo
  • resignación ženski spol resignacija, odreka; samozatajevanje; vdanost v usodo; demisija