Franja

ojo moški spol oko, vid; obraz; uho, ušesce (šivanje); petlja; previdnost

ojo de águila orlovsko oko
ojo de besugo škilasto oko
ojo de cristal stekleno oko
¡(mucho) ojo! pozor! previdno!
ojo alerta previdno
a ojo na slepo
cerrar el ojo umreti
echar mal de ojo (a) s pogledom uročiti
mirar a alg. ojo a ojo upreti oči v koga
ser el ojo derecho (de) biti komu zenica v očesu, biti komu desna roka
¡mis ojos! srček moj!
ojos hundidos vdrte oči
ojos oblicuos, rasgados poševne oči, oči z ozko odprtino
ojos saltones velike izbuljene oči
cuatro ojos očalarji
a cuatro ojos med štirimi očmi
a ojos vistos očitno, očividno, vidno
a cierra ojos, a ojos cerrados slepo
le bailan los ojos on je živahen, vesel je življenja
cerrarle a uno los ojos komu oči zatisniti (ob smrtni uri)
clavar los ojos (en) zapičiti oči (v)
comer con los ojos zelo izbirčen biti pri jedi
dar de ojos na obraz pasti
dar en los ojos v oči pasti
írsele a uno los ojos tras u/c pohlepno kaj želeti
meter por los ojos s silo vsiliti
no pegar el ojo, los ojos ne zatisniti očesa, ne spati
poner los ojos vzljubiti
poner los ojos en blanco oči zavijati, pobesneti
no quitar los ojos ne izgubiti iz oči
revolver los ojos oči zavijati (od jeze)
sacar los ojos (a) komu oči izpraskati, komu velike izdatke povzročiti
eso salta a los ojos to je očitno
torcer, volver los ojos oči zavijati
volver los ojos en oči upreti v
enamorado hasta los ojos do ušes zaljubljen
ojos que no ven, corazón que no siente iz vida, iz srca

oklep¹ [è] moški spol (-a …)

1. vojska, zgodovina der Harnisch, die Rüstung (viteški Ritterrüstung, železni Eisenrüstung)
prsni oklep Brustharnisch
verižni oklep der Kettenpanzer, (srednjeveška verižna srajca) die Brünne

2. tehnika, vojska zaščitni, delovni ipd.: der Panzer, die Panzerung, tehnika die Hülle (betonski Betonhülle), der Schutzmantel (svinčeni Bleischutzmantel, iz betona in svinca Beton-Blei-Schutzmantel); pri rentgenskih aparatih ipd.: die Abschirmung (svinčen Bleiabschirmung)
potapljaški oklep der Tauchpanzer

3. živalstvo, zoologija der Panzer (hrbtni Rückenpanzer, hitinski Chitinpanzer)
|
v oklepu bepanzert, geharnischt, gepanzert

oko¹ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. anatomija das Auge (izbuljeno Glupschauge, Glotzauge, kravje Kuhauge, mandljasto Mandelauge, mongolsko Schlitzauge)
figurativno sokolje oko Falkenauge, Adlerauge, Luchsauge
stekleno oko Glasauge
umetno oko Kunstauge
pri punčkah: oko, ki se zapira in odpira das Schlafauge

2.
oko za kaj (sposobnost zapažanja) ein Auge für (etwas), der Blick
izostriti oko den Blick schärfen

3. (občutek za mere) das Augenmaß
na oko augenscheinlich
določiti na oko nach Augenmaß bestimmen, über den Daumen peilen

4.
figurativno oko postave Auge des Gesetzes, der Hüter des Gesetzes, der Gesetzeshüter

5.
jajce na oko das Spiegelei, Setzei

6. oko:
do koder sega oko so weit das Auge reicht
očesa:
punčica očesa der Augapfel
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
s kotičkom očesa mit dem Augenwinkel
očesa:
ne odvrniti očesa od kein Auge von (jemandem/etwas) lassen/wenden
oko:
oko za oko Auge um Auge
vreči oko na kaj: ein Auge haben auf (etwas), (etwas) ins Auge fassen
koga/kaj: ein Auge auf (jemanden/etwas) werfen
izpod očesa gledati: figurativno mit scheelen Augen
na:
zamižati na eno oko figurativno ein Auge zudrücken
z:
ogled z očesom die Okularinspektion
z golim očesom mit bloßem Auge, mit nacktem Auge
s prostim očesom mit unbewaffnetem Auge

7. očesi dvojina:
z obema očesoma beidäugig

8. oči množina Augen množina
ostre oči scharfe Augen
imeti ostre oči scharfe Augen haben, scharfsichtig sein
otroške oči Kinderaugen
velike okrogle oči Kulleraugen
… oči Augen-
(barva die Augenfarbe, govorica die Augensprache, kapljice za Augentropfen, kolobarji okoli Augenringe, mazilo za oči die Augensalbe, metanje peska v oči die Augenwischerei, preiskava die Augenuntersuchung, zdravilo za oči das Augenmittel, ščitnik za oči der Augenschutz, der Augenschirm, vnetje die Augenentzündung, kapljice za oči das Augenwasser, Augentropfen množina)

9.
ki ima … oči -äugig
(poševne schlitzäugig, prašičje schweinsäugig, sokolje adleräugig, luchsäugig, solzeče triefäugig, upadle hohläugig, velike kulleräugig, rehäugig)

10.
oči se zapirajo/lezejo skupaj die Lider/Augen fallen zu
figurativno oči vidijo več od očesa vier Augen sehen mehr als zwei
oči se odprejo komu: (jemandem) gehen die Augen auf
oči so skoraj stopile iz jamic komu: (jemandem) gingen die Augen über, (jemandem) quollen fast die Augen aus dem Kopf
oči ugasnejo komu (umre) (jemandes) Augen brechen
figurativno oči so bolj lačne kot želodec die Augen waren größer als der Magen
oči:
v višini oči in Augenhöhe
figurativno vrana vrani oči ne izkljuje eine Krähe hackt der anderen kein Auge aus
ne imeti oči figurativno keine Augen im Kopf haben
ne imeti oči zadaj/na riti hinten keine Augen haben
očem:
ne verjeti svojim očem seinen Augen nicht trauen
oči:
imeti oči figurativno Augen im Kopf haben
imeti oči povsod seine Augen überall haben, seine Augen vorn und hinten haben
imeti oči kot ris Augen haben wie ein Luchs
imeti rdeče oči (od joka) sich die Augen rot weinen
imeti solzne oči Tränen in den Augen haben
izbuljiti oči die Augen aufreißen, Stielaugen machen
izjokati si oči sich die Augen ausweinen
izpraskati oči die Augen auskratzen
koketno zapirati oči mit den Wimpern klimpern
meti si oči sich die Augen ausreiben
napenjati oči die Augen anstrengen
naprezati oči sich die Augen aus dem Kopf gucken
odpreti oči komu (jemandem) die Augen öffnen, (jemandem) die Binde von den Augen nehmen, (jemandem) ein Licht aufstecken
pometi si oči sich die Augen reiben
povesiti oči die Augen/Lider senken
vrteti oči mit den Augen kullern
zaliti oči solze: in die Augen steigen
zatiskati si oči pred čim: die Augen vor (etwas) verschließen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
zavijati oči die Augen rollen
zapičiti oči v kaj die Augen an (etwas) heften
žaliti oči das Auge beleidigen, eine Beleidigung für das Auge sein
iz:
brati iz oči an den Augen ablesen
iz oči aus den Augen, (iz dogleda) außer Sehweite
iz oči v oči von Angesicht zu Angesicht, sovražno: Auge in Auge
prebrati iz oči an den Augen absehen
izgubiti iz oči aus den Augen verlieren
ne izgubiti iz oči im Auge behalten

izpod oči (izpod čela) gledati: mit scheelen Augen
izpred:
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn
spraviti izpred oči aus den Augen schaffen
zgubiti izpred oči aus dem Auge/aus den Augen verlieren
izgini mi izpred oči! Geh mir aus den Augen!

med štirimi očmi unter vier Augen
pogovor med štirimi očmi das Vieraugengespräch
na:
videti na lastne oči mit leiblichen Augen sehen, mit eigenen Augen sehen
vsem na očeh wie auf dem Präsentierteller
od:
daleč od oči, daleč od srca aus den Augen, aus dem Sinn
pred:
stopiti pred oči unter die Augen treten
pred očmi vor den Augen
imeti pred očmi sich (etwas) vergegenwärtigen, (etwas) vor Augen haben, (etwas) im Auge haben
vsakomur pred očmi vor aller Augen
megliti se pred očmi komu (jemandem) vor den Augen schwimmen
migljanje pred očmi das Augenflimmern
pred mojimi očmi unter meinen Augen, vor meinen Augen
stemnilo se mi je pred očmi mir wurde schwarz vor den Augen
v:
biti/pasti v oči ins Auge/in die Augen springen
bosti v oči ins Auge/in die Augen stechen
(po)gledati v oči komu (jemandem) ins Auge schauen, čemu: (einer Sache) ins Auge sehen/blicken
ne moči pogledati v oči komu: (jemanden) nicht in die Augen sehen können
metati pesek v oči Sand in die Augen streuen
ne najti milosti v (njegovih) očeh vor (jemandes) Augen keine Gnade finden
zrasti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen steigen
izgubiti v (njegovih) očeh in (jemandes) Augen sinken
z:
z Argusovimi očmi kaj opazovati: mit Argusaugen
z drugimi/novimi očmi mit anderen/neuen Augen
z odprtimi očmi mit offenen Augen, drveti v nevarnost: sehenden Auges
požirati z očmi mit den Augen verschlingen
prebadati z očmi mit den Blicken durchbohren
premeriti z očmi mit den Augen messen
spati z odprtimi očmi mit offenen Augen schlafen
streljati z očmi Blicke schießen
zasledovati z očmi mit den Blicken verfolgen
za:
magnet za oči figurativno der Blickfang
paša za oči der Augenschmaus, die Augenweide

oko³ [ó] srednji spol (očésa, očési, oči)

1. rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo das Auge
rodno oko das Fruchtauge
speče oko das Auge, die Knospe
agronomija in vrtnarstvo cepiti na oko okulieren
cepljenje na oko die Okulierung
poganjati iz spečega očesa nachtreiben

2.
rastlinstvo, botanika sončno oko das Sonnenauge

okó (očésa) n

1. anat. occhio:
brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
mrtve, ugasle oči occhi spenti
bleščeče oči occhi splendenti
daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
upreti oči v koga fissare uno negli occhi
spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
zatiskati si oči pred non voler sapere
zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
biti na očeh essere evidente, essere in vista
gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
žensko oko takoj opazi la donna vede subito
oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

3. agr. gemma; bot.
krompirjeva očesa occhi della patata
očesa pri trti occhi, gemme della vite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kurje oko callo
gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
agr. cepljenje na oko innesto a occhio
očesa v siru occhi del formaggio
min., avt. mačje oko occhio di gatto
rad. magično oko occhio magico
navt. oko sidrne verige occhio di cubia
meteor. orkansko oko occhio del ciclone
zool. pikčasto oko occhio frontale
zool. sestavljeno oko occhio composto
min. tigrovo oko occhio di tigre
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
strah ima velike oči la paura fa novanta

okostnjak v omari frazem
(neprijetna skrivnost iz preteklosti) ▸ szekrényben lévő csontvázak
Nove sodelavce bo poleg izzivov pričakalo tudi nekaj zajetnih okostnjakov v omarah. ▸ Az új kollégákat a kihívások mellett néhány jókora csontváz is várja a szekrényekben.

okòv (-óva) m

1. pl. okovi catene, ceppi (tudi ekst.):
okovi suženjstva le catene della schiavitù
osvoboditi se iz okovov gospodarske zaostalosti liberarsi dei ceppi dell'arretratezza (economica)

2. (okovje) ferratura, guarnizioni di metallo

3. elektr. (navojni nožek) attacco (della lampadina)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bajonetni okov attacco a baionetta

okras moški spol (-a …) die Verzierung ( gradbeništvo, arhitekturačelni Giebelverzierung); die Zier, die Zierde; (nakit) der Schmuck, das Schmuckstück, die Schmuckform (lasni Haarschmuck, naprsni Brustschmuck, nosni Nasenschmuck, pernati Federschmuck)
gradbeništvo, arhitektura okras iz školjk das Muschelwerk
gradbeništvo, arhitektura listni okras das Blätterwerk
gradbeništvo, arhitektura trakasti okras das Bandelwerk
gradbeništvo, arhitektura diamantni okras die Diamantierung

okrásek (-ska) m ornamento; vezzo, monile; frangia; guarnizione; girigogolo; orpello, fronzolo; muz. vinnola, affetto:
povedati kaj s kopico okraskov dire qcs. con molte frange
okrasek iz vrvice alamaro
pejor. okraski retoricume, svolazzi

okrogel kamen moški spol gradbeništvo, arhitektura runder Stein, za tlakovanje: der Kopfstein
tlak iz okroglih kamnov das Kopfsteinpflaster

okvir¹ moški spol (-ja …) der Rahmen, za slike: Bilderrahmen; die Einrahmung, Umrahmung, die Einfassung; za očala, kolo: das Gestell (Brillengestell), za očala: die Fassung (Brillenfassung); tehnika spodnji: Untergestell; v livarstvu: der Formkasten ➞ → stojalo, podstavek, varnostni lok; (kovinski Metallrahmen, napenjalni Spannrahmen, okenski Fensterrahmen, profilni Profilrahmen, pluga Pflugrahmen, za vezenje Stickrahmen, spodnji Untergestellrahmen, referenčni Bezugsrahmen, slepi Blendrahmen, slepi za platno Keilrahmen); -gestell (kovinski Metallgestell, roževinast Horngestell)
dati v okvir einrahmen, rahmen
vzeti iz okvirja ausrahmen, aus dem Rahmen nehmen, ausspannen
brez okvirja ungerahmt
z okvirjem gerahmt, Rahmen-, Gestell-
(akvarij das Gestellaquarium)

okvir² moški spol (-a …) figurativno der Rahmen
v okviru im Rahmen (des …)
okvir u možnosti im Bereich der Möglichkeiten
okviru podjetja innerbetrieblich
presegajoč okvir podjetja überbetrieblich
gibati se v določenih okvirih sich in Bahnen bewegen, sich im Rahmen des … bewegen
pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen

old² [óuld] samostalnik
davnina

of old v davnem času, iz davnine, davno
from old iz davnine, od nekdaj
times of old stari časi

oleseneti glagol
1. (spremeniti se v les) ▸ elfásodikStarejša rastlina lahko v spodnjem delu nekoliko oleseni in se razraste v nizek grmiček. ▸ Az idősebb növény alsó része kissé elfásodhat, majd alacsony cserjévé nőhet szét.

2. (postati tog) ▸ elgémberedik, elfásulZdramil ga je nenaden in oddaljen šum, odprl je oči, bil je ves otrpel in premražen, sklepi so oleseneli. ▸ Szokatlan és távoli nesz ébresztette fel, kinyitotta a szemét, teljesen elzsibbadt és átfagyott, az ízületei elfásultak.

3. (otrpniti) ▸ megdermed
"Odnesi me v spalnico svojih staršev." Olesenel je ob njeni zahtevi. ▸ „Vigyél a szüleid hálószobájába!” Megdermedt a kérésétől.

4. (zaostati v razvoju) ▸ eltompul, elfásul
Kakor športnik, ki ne telovadi iz dneva v dan, oleseni intelektualec, ki se ne srečuje z živo mislijo. ▸ Hasonlóan a sportolóhoz, aki nem tornázik nap mint nap, az értelmiségi is eltompul, ha nem találkozik élő gondolattal.
Kaj lahko možgane tako oleseni? ▸ Mi tompíthatja el ennyire az agyat?

olīva -ae, f (izpos. iz gr. ἐλαί[Ƒ]α)

1. olivna jagoda, oliva: Pl., Col., Plin. idr., lecta de ramis H.

2. bot. oljka: Ci., H., olivae ramus V. ali ramulus Col. oljčna vejica, oljkovina, fronde et olivā comptus V. (ἓν διὰ δυοῖν) oljčno listje.

3. meton.
a) oljčna vejica, oljkovína (óljkovina): O., flavā caput nectentur olivā V.; metaf.: undique decerptam fronti praeponere olivam H.
b) pastirska palica iz oljkovine: Damon incumbens tereti olivae V.

Opomba: Oljčne vejice so znamenje miru in plačilo za zmago.

olīvi-fer -fera -ferum (olīva in ferre) olivonosen, olivoroden: Mutusca V., arva O. (o deželi Sabincev), corona Mart. iz oljčnih vejic.

olīvum -ī, n (izpos. iz gr. ἔλαι[Ƒ]ον, prim. oleum) pesn. = oleum

1. olje: Pl., V., O., Lucr., pisces perfundere olivo H.; meton.: cur olivum sanguine viperino cautius vitat? H. rokoborsko olje = palaestram.

2. poseb. mazilno olje, blagodišeče mazilo: Syrio fragrans olivo Cat., odorato cervix manabit olivo Pr.

olj|e¹ [ó] srednji spol (-a …) das Öl, -öl (arašidovo [Erdnußöl] Erdnussöl, bergamotno Bergamottöl, borovo Kienöl, Kiefernnadelöl, Latschenkieferöl, brinovo Wacholderöl, bučno Kernöl, Kürbiskernöl, cedrovo Zedernöl, cimetovo Zimtöl, česnovo Knoblauchöl, čičkovo Klettenwurzelöl, evkaliptovo Eukalyptusöl, gorčično Senföl, ingverjevo Ingweröl, janeževo Anisöl, Fenchelöl, jasminovo Jasminöl, jedilno Tafelöl, Speiseöl, kafrovo Kampferöl, kamilično Kamillenöl, kapokovo Kapoköl, kaprolaktamovo Laktamöl, kokosovo Kokosöl, kolmeževo Kalmusöl, koriandrovo Korianderöl, kuminovo Kümmelöl, laneno Leinsamenöl, Leinöl, limonovo Zitronenöl, lovorjevo Lorbeeröl, mandarinovo Mandarinenöl, mandljevo Mandelöl, nageljevo Nelkenöl, olivno Olivenöl, grenke pomaranče Pomeranzenöl, iz koruznih kalčkov Maiskeimöl, iz palmovih jedrc Palmkernöl, iz pšeničnih kalčkov Weizenkeimöl, metino Pfefferminzöl, orehovo [Nußöl] Nussöl, palmovo Palmöl, pačulijevo Patschuliöl, rastlinsko Pflanzenöl, repično Rüböl, Rapsöl, ricinovo Kastoröl, Rizinusöl, rožmarinovo Rosmarinöl, rožno Rosenöl, sandalovo Sandelöl, sasafrasovo Sassafrasöl, sezamovo Sesamöl, sivkino Lavendelöl, smrekovo Fichtennadelöl, sojino Sojaöl, sončnično Sonnenblumenöl, šentjanževo Johanniskrautöl, talovo Tallöl, terpentinovo Terpentinöl, timijanovo Thymianöl, žajbljevo Salbeiöl; po namenu za maziljenje Salböl, za nego kože Hautöl, za solato Salatöl, za sončenje Sonnenöl; tehnika čisto Frischöl, dizelsko Dieselöl, hidravlično Hydrauliköl, kurilno Brennöl, Heizöl, lahko Leichtöl, mazalno Schmieröl, mineralno Mineralöl, motorno Motoröl, odkapno Lecköl, odpadno Altöl, Aböl, v menjalniku Getriebeöl, parafinsko Paraffinöl, plinsko Gasöl, Treiböl, stojno Standöl, strojno Nähmaschinenöl, Maschinenöl, transformatorsko Transformatorenöl, tungovo Holzöl, Tungöl, turško rdeče Türkischrotöl, večnamensko Mehrbereichsöl)
… olja
(cena der Ölpreis, gladina der Ölstand, lovilnik der Ölabscheider, menjava der Ölwechsel, plast der Ölfilm, polnitev die Ölfüllung, pridobivanje die Ölgewinnung, razpršilnik der Ölzerstäuber, temperatura die Öltemperatur, vpojnost die Ölabsorbtion, vsebnost der Ölgehalt, zaloga der Ölvorrat)
za olje
(cedilo das Ölsieb, lovilnik der Ölfänger, merilna palica der Ölpeilstab, [Ölmeßstab] Ölmessstab, ogrevanje die Ölheizung, Ölfeuerung, črpalka Ölumlaufpumpe, ročka Ölkanister, Ölkanne, rezervoar der Öltank)
kaljenje v olju die Ölhärtung
potrebe po olju der Ölbedarf
sardine v olju Ölsardinen množina
prepustnost za olje die Öldurchlässigkeit
odporen proti olju ölfest
topen v olju öllöslich
vsebujoč olje ölhaltig
brez olja ölfrei
neprepusten za olje öldicht
izločiti olje iz (etwas) entölen
mazati z oljem ölen
mazanje z oljem die Ölung
stiskati/delati olje Öl ziehen
figurativno prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen

oljka samostalnik
1. Olea europaea (drevo) ▸ olajfaPovezane iztočnice: divja oljka

2. (plod) ▸ olajbogyó, olívaPovezane iztočnice: namizna oljka, zelena oljka, črna oljka

oljkov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ olajfa, olajSopomenke: oljčen

2. (izdelan iz lesa oljke) ▸ olajfa