Franja

oesypum -ī, n (gr. οἴσυπος)

1. ójsip = mastni pot in nesnaga, ki se lepi na neoprani ovčji volni: Plin.

2. ójsip, izvleček iz te nesnage kot lepotilo rim. dam: O., Plin.

ofella¹ -ae, f (demin. iz offa) grižljajček, zalogajček, košček: Ca., Mart., Iuv., Prud.

Ofellius (Ofillius) -iī, m Ofélij (Ofílij), rim. nom. propr. Znana sta:

1. Ofillius Calavius Ofilij Kalavij iz Kapue: L.

2. A. Ofillius Avel Ofilij, rim. vitez, Cezarjev pristaš, Ciceronov prijatelj: Ci. ep., Val. Max., Plin.

offa -ae, f

1. grižljaj, zalogaj: Varr., Plin.; preg.: inter os et offam Ca. ap. Gell. preden se zalogaj da v usta; occ. iz moke narejen zalogaj idr., kroglica, svaljek, cmok, cmoček: pultis Ci., panis Col., Cerbero melle soporatum … offum obicere V.

2. metaf.
a) vsak kos mesa: porcina Pl., penita Arn., Tert. kos repine.
b) kroglica, grudica, kepica: gummi in offas convultum Plin.; od tod tudi = oteklina: Iuv.
c) gruda, kepa, brezoblična masa, ponaredek, nestvor, spaka: leporis Plin., o negodnikih (spačkih): Iuv.; pren.: carminis Pers. pesemski nestvor.

offēnsiō -ōnis, f (iz *offend-tio; offendere)

1. zadevanje ob kaj, spotikanje; s subjektnim gen.: pedis Ci., offensiones pedum Plin., o. dentium Lact.; abs.: offensione et tactu sonitus expresserat claritatem Vitr.; meton. spotik(ljaj): id ita tornavit … nihil ut asperitatis haberet, nihil offensionis Ci.

2. metaf.
a) nezgoda, neprijeten dogodek, neprijetnost, zoprnost, poraz: o. periculosa Ci., o. iudicii Ci. pred sodiščem, offensionem timere Ci. bati se zavrnitve (pri kandidaturi za kako službo), proelio superati aut aliquā offensione permoti Ci., eius adulescentia non offensionibus belli, sed victoriis est erudita Ci.; occ. težava, slabost, slabo počutje, nerazpoloženje, napad kake bolezni: in fragili corpore odiosa omnis offensio est Ci., corporum offensiones sine culpā accidere possunt Ci.; offensiones (plašnost) et pavor iumentorum Aug.
b) zgražanje, spotika = zamera, jeza, ne(je)volja, zlovolja, slaba volja, nerazpoloženje, odpor, nenaklonjenost, nemilost, sovraštvo, mržnja: populi N. zlovolja, ne(je)volja, jeza, toda: o. totius ordinis Ci. ali iudiciorum Ci. slab glas, slab sloves, sine offensione Ci., N. brez zamere, brez sitnosti, magna cum offensione civium N. na veliko jezo sodržavljanov, accendere offensiones T., offensionem subire Ci., Plin. v zamero priti, zameriti se, timere offensionem apud Romanos L. bati se zamere, principum inclinatio in hos, offensio in illos T., quod apud alios gratiam, apud alios offensionem habet Plin. kar velja nekaterim za prednost, drugim za napako, habent ad res contras offensionem et fastidium Ci. mržnjo in gnus.

offēnsiuncula -ae, f (demin. iz offēnsiō)

1. majhen spotikljaj, majhna (raz)žalitev: si qua offensiuncula facta est animi tui perversitate aliquorum Ci. ep., cum post offensiunculas in gratiam redeatur Gell.

2. mala zoprnost, neprijetnost, neprijetno doživetje, neprijeten dogodek: in ista aedilitate offensiunculam accipere Ci. = propasti pri volitvi edilov.

officieux, euse [-sjö, z] adjectif poluraden

de source officieuse iz poluradnega, zasebnega vira
mensonge masculin officieux laž iz zadrege

officīna -ae, f (iz *opi-ficīna; prim. opifex)

1. delavnica, izdelovalnica, tovarna; s subjektnim gen.: Cyclopum H., textorum, fabrorum Sen. ph.; z objektnim gen.: L., Plin., Suet., Hier. idr., armorum N., C., Ci.; occ. o. cohortālis, pa tudi samo officina kokošji dvor, kokošnjak, kjer kokoši ležejo jajca in valijo: Col.; pren. delavnica, „vzrejališče“, dom, vir, središče ipd.: Pl., pulmo spirandi officina Plin., Isocratis domus quasi ludus quidam et officina dicendi Ci., philosophi … quasi officinas instruxerunt sapientiae Ci., o. nequitiae, eloquentiae, rhetoris Ci., corruptelarum L., falsi testes, falsa signa testimoniaque et indicia ex eādem officinā exibant L.

2. izdelovanje, izdelava, tvorba, oblikovanje: in magnis corporibus … facilis officina sequaci materiā fuit Plin.

officium -iī, n (iz *opi-ficium; opus in facere, prim. opifex) „storitev dela“

1. pravilno (pravo) ravnanje ali dejanje: Corn., adulescentis officio collaudato H., officia itineris C. potrebna opravila na poti, nullā re tam laetari soleo quam meorum officiorum conscientiā Ci.; occ.
a) usluga, prijaznost, ljubeznivost: Fulviae officium suum praestitit N. je podpiral, officia exprobrare Ci., alicui officium negare non posse Suet., debere alicui mutua officia Plin. iun.; o „zadnji uslugi“: supremis in matrem officiis defuit T. ni izkazal zadnje (pogrebne) časti; prim.: officium triste O., exsequiarum officium implere Iust.; v obscenem pomenu = spolno občevanje, spolni odnos: Pr., Petr., Sen. rh., puerile Pl., ter Libas officio continuata meo est O. postregel sem ji s trikratnim občevanjem.
b) izkazovanje časti, počastitev, čast: (sc. urbani) praetoris officium Plin. iun., Amm. spremstvo pretorja, običajno ob nastopu njegove službe, officii causā aliquem prosequi L., frequentiam atque officium alicui praestare Hirt., urbana officia alicui praestare N., Balbus in Ci. ep., officium facere H., quae causa officii? nubit amicus Iuv., celebrare officium nuptiarum Suet. biti na svatovščini, officio togae virilis interfui Plin. iun. udeležil sem se svečanosti, ko so nekoga prvič odeli z moško togo.

2. meton.
a) ustrežljivost, uslužnost, postrežljivost: observantiam officio, non timori neque spei tribuere N., verbum plenum officii Ci. ustrežljiva, vir singulari in rem publicam o. Ci. nadvse zaslužen za državo, homo summo officio praeditus Ci. zelo ustrežljiv mož.
b) služba, (služben, uraden) posel, (službeno, uradno) opravilo: Q., Sen. ph., Aur., ad id officium nemo admittitur N., legati officia inter se partiuntur C., privati officii mandata C. naročila v zasebnih zadevah, maritimo officio Bibulus praepositus est C. v službi na morju, v mornarici, officio distringi Plin. iun., o. admissionis Suet. služba prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), quidam ex officio admissionis Suet. eden iz službe prijavljanja za uradni sprejem (avdienco), komornik; meton. služabniki, (mali) uradniki: officiorum omnium milites Lact., cum officio et comitate angelorum Tert.; tudi sodni uradniki, uradno osebje: Icti.
c) dolžnost, naloga, obveza, obveznost, zaveza: Pl., Pac. ap. Ci., Q., Suet. idr., o. facere Ter. ali praestare (alicui) C., Ci., O. ali servare, explere, exsequi Ci. ali implere Plin. iun., Lact. ali officio fungi Ci. svojo dolžnost storiti, izpolniti (izpolnjevati), izvršiti (izvrševati), officio suo deesse Ci. ali ab officio discedere Ci. ali cessare (in) officio L. ali officium suum deserere Ci. svoje dolžnosti ne izpolniti (izpolnjevati), izneveriti se svoji dolžnosti, vnemar pustiti (puščati) svojo dolžnost, officio satisfacere Ci., officio cogi ad accusandum Ci.; o živalih: canes funguntur officio (nalogo) luporum Corn.; occ. (o podvrženih) pokorščina, poslušnost, ubogljivost: in officio esse C., Remos in officio continere C., in officio manere N. zvest ostati, insulas ad officium redire coëgit N., officio assuefactus C.
d) čut za dolžnost, zvesto izvrševanje dolžnosti, ravnanje po dolžnosti: utrum apud eos pudor atque officium an timor valeret C., homo plenus officii Ci., o. imperatoris C., quae vita (sc. rustica) … cum officio coniuncta est Ci. uči človeka zvesto izvrševati svoje dolžnosti.

offrir* [ɔfrir] (po)nuditi; dajati, podariti, pokloniti; religion darovati

offrir l'apéritif à quelqu'un plačati komu aperitiv
offrir son bras à quelqu'un ponuditi roko komu (iz vljudnosti ali za pomoč pri hoji)
offrir sans engagement brezobvezno ponuditi
offrir une réception prirediti sprejem
que m'offrez-vous de ce tableau? koliko daste za to sliko?
je lui ai offert de le loger chez moi ponudil sem mu, da ga vzamem pod streho
il m'offre beau jeu z njim imam lahek posel
s'offrir à ponuditi se za
s'offrir quelque chose (des vacances) privoščiti si kaj (počitnice)
il s'offre des difficultés nastajajo težave

offula in (sinkop.) offla -ae, f (demin. iz offa) grižljaj, košček, zalogajček: Ap., offula (sc. carnis) Varr., Col., offla collaris Petr. vratni kos, vrat(ov)ina, quis potest sine offulā vivere? Claudius ap. Suet. brez koščka klobase, offula panis Veg., farina in brevissimas offulas redacta Pall.; kot psovka: offla crucis Petr. = obešenjak.

oglasíti se (-ím se) | oglášati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. rispondere (alla chiamata), farsi sentire:
odložil je slušalko, ker se nihče ni oglasil depose la cornetta perché nessuno rispondeva
ptiči se oglašajo s petjem si sente il canto degli uccelli
iz daljave se oglašajo streli in lontananza si sentono degli spari

2. (reči, spregovoriti) dire, intervenire:
oglasiti se v debati intervenire nella discussione

3. farsi vivo:
oglasiti se s pismom farsi vivo con una lettera

4. pren. farsi sentire, manifestarsi:
oglasila se je stara bolečina v kolenu si fece risentire un vecchio dolore al ginocchio

5. presentarsi, venire, andare:
oglasil sem se na občini za dovoljenje sono andato al comune per un permesso

ognjenik samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ tűzhányó, vulkánIzbruh ognjenika na vzhodu Konga je pognal na tisoče ljudi v beg. ▸ A kelet-kongói tűzhányó kitörése több ezer embert kényszerített menekülésre.
Povezane iztočnice: podmorski ognjenik, podvodni ognjenik, ščitasti ognjenik

2. (o gorečnosti, silovitosti) ▸ tűzhányóČe med vama še vedno tli vsaj nekaj iskric ljubezni, se bodo v tem času razvnele v pravi ognjenik strasti. ▸ Ha még mindig pislákolnak közöttetek a szerelem parazsai, azok a szenvedélyek valóságos tűzhányójaként izzanak fel.
Njena narava izraža nežno bitje z dobrim okusom, a odločnim nastopom, iz njene igralske narave pa vrejo nemirni ognjeniki. ▸ A természete jó ízlésről, gyengédségről, ám magabiztos kiállású lényről árulkodik, színészi játéka pedig egy nyughatatlan tűzhányó kitöréseit mutatja.

ográda clôture ženski spol , haie ženski spol ; (staja) parc moški spol , enclos moški spol , enceinte ženski spol ; (v klavnici) bouvril moški spol

ograda iz kamnov enclos de pierres
ograda za konje, za ovce parc à chevaux, à moutons

ograj|a ženski spol (-e …)

1. na stopniščih, mostovih, visokih mestih: das Geländer (mostna Brückengeländer, stopniščna Treppengeländer, Stiegengeländer, varovalna Schutzgeländer, vrvna Seilgeländer)
stebriček v ograji der Geländerpfosten

2. (plot) der Zaun (gradbiščna Bauzaun, lesena Holzzaun, lovska Wildzaun, iz desk Bretterzaun, pletena žična Maschendrahtzaun, protihrupna Lärmschutzzaun, snežna Fangzaun, vrtna Gartenzaun, za zaščito pred snegom Schneezaun, žična Drahtzaun)

3. iz kolov, palisad: das Staket

4. odbojna na cesti: die Leitplanke, Planke

5. (zagraditev, ograda) die Einfriedigung, Einfriedung, Einzäunung

6. (zidana ograja) die Mauer, Einfassungsmauer; (zidec, balustrada) die Brüstung

7. pomorstvo die Reling
|
obdati z ograjo umgittern, umzäunen
obdan z ograjo umzäunt, geländert

ográja (-e) f

1. recinto, cinta; steccato:
ograja iz bodeče žice recinto di filo spinato

2. ringhiera (della scala), parapetto (del balcone); navt. guardamano, passerino

3. avt.
odbojna ograja guardrail
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ograja iz letev staccionata
ograja iz trstja incannata

ogŕlica collier moški spol ; (diamantna) rivière ženski spol de diamants

ogrlica iz biserov collier de perles
ogrlica iz steklenih biserov collier de verroterie

ogrodj|e [ó] srednji spol (-a …) das Gerüst (dovršilno Fertiggerüst, živalstvo, zoologija koščeno Knochengerüst, tehnika krčilno Stauchgerüst, gugalnice Schaukelgerüst, iz letev Lattengerüst, leseno Holzgerüst, plezalno Klettergerüst); das Gestell (leseno Holzgestell, posteljno Bettgestell, žično Drahtgestell); der Rahmen; rastlinstvo, botanika, gozdarstvo das Skelett
nosilno ogrodje iz pasov: die Bebänderung, okvir: der Tragrahmen, das Traggerüst, der Rahmenständer
ogrodje kolesa der Fahrradrahmen, das Fahrradgestell
železnica ogrodje vagona der Wagenkasten
pristajalno ogrodje letalstvo die Landekufe
valjalno ogrodje der Walzstuhl
viličasto ogrodje die Gabelmontierung

oiseau [wazo] masculin ptič, ptica; škaf za malto

oiseau migrateur (ali de passage), chanteur (ali de chant), nocturne (ali de nuit), de mer, aquatique, de proie, des Canaris ptica selivka, pevka, ponočna, morska, vodna, roparska, kanarček
oiseau de paradis ptica rajčica
oiseau bleu vodomec
oiseau de Junon, de Jupiter, de Vénus, de Minerve pav, orel, golob, sova
oiseaux pluriel domestiques perutnina
un drôle d'oiseau čuden ptič, čudak
oiseau de bon, de mauvais augure oseba, ki prinaša dobre, slabe novice
à vue d'oiseau, à vol d'oiseau iz ptičje perspektive
à vol d'oiseau v ravni črti
avoir un appétit d'oiseau imeti slab tek, malo jesti
la belle plume fait le bel oiseau obleka dela človeka
petit à petit l'oiseau fait son nid zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača
avoir une cervelle d'oiseau imeti ptičje možgane, biti zelo lahkomiseln
être comme l'oiseau sur la branche biti na začasnem, nestalnem, negotovem mestu

ójnica shaft; pole; thill

iz ojnice skakati to kick over the traces