Franja

svoje [ô] (-ga …) das Seine, Seinige (Meinige, Deinige, Ihrige, Unsrige, Ihrige)
po svoje nach seiner eigenen Fasson
vsak po svoje jeder nach seinem Geschmack
vsak po svoje v nebesa prileze jeder soll nach seiner Fasson selig werden
po svoje obračati zakone das Recht verdrehen
kdor po svoje obrača zakone der Rechtsverdreher
imeti svoje na varnem seine Schäfchen im Trockenen haben
misliti si svoje sich sein Teil denken

svōlgere^*

A) v. tr. (pres. svōlgo)

1. odviti, odvijati

2. pren. razviti, razvijati

3. izvršiti, izvrševati; opraviti, opravljati (dejavnost)

B) ➞ svōlgersi v. rifl. (pres. mi svōlgo) odvijati se (tudi pren.):
il filo si svolge dal rocchetto nit se odvija od motka
la scena si svolge a Parigi all'inizio del secolo prizor se odvija v Parizu na začetku tega stoletja

svŕšiti svr̂šīm
1. končati: svršiti posao, školovanje, djelo, život
2. opraviti: svršiti posao; svršiti nuždu opraviti potrebo; svršiti sa životom končati si življenje; svršiti samoubistvo, samoubojstvo narediti samomor; među nama je sve svršeno med nama, med nami je vse končano; svršeni glagoli lingv. dovršni glagoli; svršeno prošlo vrijeme lingv. dovršno pretekli čas, aorist; svršeni đak, pravnik dijak, pravnik, ki je končal šole

swap [swɔp]

1. samostalnik
pogovorno menjalna trgovina, menja(va)nje, menjava
sleng odpustitev (iz službe)

to get (to have) the swap biti odpuščen iz službe

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zamenja(va)ti, menjati (with s kom, for za)
pogovorno zamenjati (stvari, mesto, prostor)
sleng odpustiti (uslužbenca)

to be swapped sleng biti odpuščen iz službe
to swap anecdotes, stories pripovedovati si anekdote, zgodbe
to swap horses menjati konje
to swap horses while crossing a stream figurativno med krizo menjati vlado
to swap places zamenjati sedeže

sway¹ [swéi] prehodni glagol
zibati, gugati, majati; vihteti; zvijati, pripogibati
navtika dvigati
figurativno vplivati, delovati na; rokovati; upravljati, voditi, vladati (komu, čemu); odvrniti (od naklepa)
neprehodni glagol
gugati se, zibati se, nihati, majati se, zvijati se, nagibati se, pripogibati se (towards k, proti)
kreniti, zaviti; opotekati se, omahovati; vladati

to sway home kreniti, zaviti proti domu
man is often swayed by his passions človeka često vladajo njegove strasti
opinion sways to his side javno mnenje se nagiblje njemu v prid
he swayed his sword vihtel je svoj meč
to sway the sceptre držati žezlo, vladati
to sway the world vladati svetu
to be swayed by a dream dati si vplivati od sanj
the trees sway in the wind drevesa se pozibavajo v vetru
the wind sways the trees veter pozibava drevesa
the wall sways to the right zid (stena) se nagiblje na desno

sweep^*2 [swi:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
pomesti, pometati, omesti, ometati, (po)čistiti; oplaziti, rahlo se dotakniti; (o vetru) mêsti, briti; odstraniti, s poti spraviti (zapreke itd.); z očmi, s pogledom preleteti; opazovati; (topništvo) gosto obsipavati z granatami; (o valu) preplaviti (čoln); iti (z roko) (on prek)
križariti (po morju); vleči se (po tleh) (o obleki); z mrežo iti (po rečnem dnu); stoje poganjati (čoln) z veslom; dobiti večino (skoraj vse glasove) (pri glasovanju)

at a sweeping reduction trgovina po zelo znižani ceni
sweep before your own door pometaj(te) pred lastnim pragom
to sweep all before one figurativno doseči popoln uspeh
to sweep a constituency z veliko večino dobiti poslansko mesto na volitvah
to sweep the board dobiti vse vložke pri kaki igri, figurativno pobrati vse nagrade
to sweep all obstacles from one's path odstraniti vse ovire na svoji poti
to sweep everything into one's net figurativno vse (zase) pobrati
to sweep the seas prepluti morja v vseh smereh, križariti po morjih
to sweep the strings iti, preleteti z roko po strunah glasbila, brenkati po strunah
the boat was swept out of sight čoln je odneslo iz vida
a new broom sweeps clean nova metla dobro pometa
the coast sweeps to the east obala zavije proti vzhodu
he swept his hand across his forehead z roko si je šel preko čela
his glance swept the room s pogledom je preletel sobo
the river sweeps over its bed reka se zliva čez bregove
the procession swept up the nave of the church procesija se je veličastno pomikala po cerkvi proti oltarju
they swept the river to find his body preiskali so rečno strugo, da bi našli njegovo truplo
to sweep the sea of enemy ships očistiti morje od sovražnih ladij
she swept from her room odšumela je (z dolgo obleko) iz sobe
the wind sweeps over the plain veter brije čez planjavo

swell¹ [swel]

1. samostalnik
oteklina, oteklost, nabreklost, otòk; otekanje
navtika valovanje po viharju
arhitektura izboklina, izbočina, izbok; rahla strmina, vzpetina (zemljišča)
figurativno porast, naraščanje
glasba crescendo, za katerim pride diminuendo; (o orglah) naprava za jačanje in slabljenje zvoka
pogovorno imetnik, odličnik, mojster, fin gospod, fina dama
sleng gizdalin, elegan, gizdalinka, modna dama; poznavalec

a swell in the population porast prebivalstva
a swell at s.th. poznavalec, mojster česa, zelo dober igralec (at tennis tenisa)
a swell in politics figurativno visoka živina v politiki
a big swell figurativno visoka, vplivna oseba
a Latin swell poznavalec latinščine
a sudden swell of the river nenadno naraščanje reke
what a swell you are! kako si eleganten!
there was a heavy swell on valovi so bili zelo veliki

2. pridevnik
sleng tiptop, šik, zelo eleganten, moden; imeniten, odličen, sijajen

a swell billiard-player izvrsten igralec (mojster) biljarda
swell clothes elegantna obleka
a swell hotel razkošen hotel
a swell person imenitna oseba, odličnik
swell society elegantna, fina družba
swell mob pogovorno hohštaplerji, kriminalci, lepo oblečeni lopovi

sword [sɔ:d]

1. samostalnik
meč; sablja
sleng bajonet; orožje
figurativno (vojaška) oblast, moč; uničenje z mečem; vojna, smrt

at the point of the sword na konici meča, figurativno z grožnjo vojne (smrti)
by fire and sword z ognjem in mečem
with drawn sword z golim mečem
sword and cloak (novel) viteški (roman)
the sword vojaška oblast; vojna, klanje
the sword of justice sodna oblast
the sword of the spirit religija božja beseda
broad sword meč s široko ostrino za sekanje
cavalry sword sablja
double-edged sword dvorezen meč
court sword meč, ki se nosi z dvorjansko obleko
to appeal to the sword zateči se k orožju
to cross swords, to measure swords prekrižati meče, spopasti se z meči, pomeriti se z meči
to draw the sword potegniti (izvleči) meč, začeti vojno
to be at sword's points biti si sovražen
to put to the sword obglaviti, usmrtiti (z mečem, s sabljo)
to sheathe the sword vtakniti meč v nožnico, nehati se vojskovati, nehati (končati) vojno
to throw one's sword into the scale figurativno podpreti svoje zahteve z mečem (orožjem), s silo

2. prehodni glagol
(redko) posabljati, pobiti

syllogismus (synlogismus) -ī, m (tuj. συλλογισμός) silogízem, sklepanje, umski (logični) sklep: Q., Gell., Serv., Macr., M. idr., cur syllogismis agis? Sen. ph., hoc onera relictis ambiguitatibus et syllogismis et cavillationibus et ceteris acuminis inriti ludicris Sen. ph., crebra ἐνϑυμήματα, crebri syllogismi, circumscripti et effecti, quod stilo quoque adsequi magnum est Plin. iun., non modo ad orationes et poemata et historias et praecepta sapientium legenda, sed etiam syllogismos, si perpeti potes, resolvendos? Fr., syllogismus rhetoricus (= enthymema) Q.

symbola (sumbola) -ae, f (tuj. συμβολή)

1. posameznikov denarni prispevek za skupno pojedino: symbolarum conlatores Pl., condixisse in symbolam ad cenam Pl., symbolam dedit, cenavit Ter., edere de symbolis Ter., de symbolis quid actum est Ter.

2. metaf. v pl.
a) (šalj.) udarci, natep: paratae iam sunt scapulis symbolae Pl.
b) učen piknik (o vprašanjih, ki si jih zastavljajo prijatelji in se z njimi tako rekoč gostijo): tales apud Taurum symbolae taliaque erant mensarum secundarum Gell.

synoecium -iī, n (tuj. συνοίκιον) skupna (pre)bivalnica, skupna soba: nam si aliquis ex is, qui in eodem synoecio potant, nomen poetae olfecerit, totam concitabit viciniam Petr.

syrma -atis, n (tuj. σύρμα)

1. sírma = oblačilo z vle(č)ko, prekopetna halja, talar, vlečka: Sid., Prud., cum parum forti gradu auro decorum syrma barbaricum trahit Sen. tr., inde tam molles placuere cultus et sinus laxi fluidumque syrma Sen. tr., et fluidam crispo duxisset syrmate (vlečka) vestem Paul. Nol.; tako haljo so nosili zlasti igralci v tragediji, da je bila njihova postava videti veličastnejša: Sid., ante pedes Domiti longum tu pone Thyestae syrma vel Antigones seu personam Melanippes Iuv., num ex eo argumentarere etiam uti me consuesse tragoedi[i] syrmate, histrionis crocota, † orgia, mimi centunculo? Ap., si aviae pallio aurato atque purpureo pro syrmate tragoedus uteretur Vop. — Soobl. syrma -ae, f: ecponitor, vorruncent cum syrma simul Afr. fr., quid hic cum tragicis versis et syrma facis? Valerius poeta ap. Prisc.

2. meton. tragedija, žaloigra: Musa nec insano syrmate nostra tumet Mart., transtulit ad tragicos se nostra Thalia cothurnos: aptasti longum tu quoque syrma tibi Mart., nam scelus, a Pyrrha quanquam omnia syrmata volvas, nullus apud tragicos populus facit Iuv.

systȳlos -on (tuj. σύστυλος) blizustolpen (če razdalja med stolpoma (razstolpje) meri dve debelini oz. širini stebrov): species autem aedium sunt quinque, quarum ea sunt vocabula: pycnostylos, id est crebris columnis, systylos paulo remissioribus Vitr., item systylos est, in qua duarum columnarum crassitudo in intercolumnio poterit conlocari, et spirarum plinthides aeque magnae sint ei spatio Vitr., in systylo altitudo dividatur in novem et dimidiam partem, et ex eis una ad crassitudinem columnae detur Vitr., supra stylobatas columnae disponendae … sive in pycnostylo, quemadmodum pycnostyla, sive systylo aut diastylo aut eustylo Vitr., si vero systylon et monotriglyphon opus erit faciundum Vitr.

šah samostalnik
1. (namizna igra) ▸ sakkSopomenke: klasični šah
Povezane iztočnice: dopisni šah, hitropotezni šah, pospešeni šah

2. (šahovska garnitura) ▸ sakk-készlet, sakktáblaMožakarja si odpreta pivo, na zaboj položita šah in postavita figure. ▸ A két férfi kibontja a sörét, felrakja a ládára a sakktáblát, és felállítja a sakkfigurákat.
Obiskovalci si že lahko ogledajo prve razstave - filatelistično in razstavo šahov z vsega sveta. ▸ A látogatók már megtekinthetik az első kiállításokat – a bélyegkiállítást és a világ minden tájáról származó sakk-készleteket.
Sopomenke: šahovska garnitura

3. (položaj v igri) ▸ sakkFigura, ki prestreže šah na lastnega kralja, lahko sama s šahom napade nasprotnikovega kralja. ▸ Az a sakkfigura, amelyik elhárítja a királya elleni sakkot, az ellenfél királyának sakkot adhat.
Povezane iztočnice: dvojni šah, večni šah, šah mat, šah-mat

4. nekdaj (vladarski naslov) ▸ sahTeheranu in Iranu so vladali šahi, med njimi je najslavnejša dinastija Pahlavi. ▸ Teheránban és Iránban sahok uralkodtak, köztük a leghíresebb a Pahlavi dinasztia.

šahirati glagol
1. (igrati šah) ▸ sakkozikEni šahirajo, drugi so kvartopirci. ▸ Egyesek sakkoznak, mások kártyások.

2. lahko izraža negativen odnos (upravljati; imeti v oblasti) ▸ sakkozikNa neki način si kot stvarnik, ki šahira z usodami junakov. ▸ Bizonyos módon olyan vagy, mint a teremtő, aki sakkozik a hősök életével.
Nekdo šahira z našimi življenji. ▸ Valaki sakkozik az életeinkkel.

šakapérē biće šakapere skočili si bodo v lase

šans|a ženski spol (-e …) die Chance, die Aussicht
imeti šanse Aussichten/Chancen haben
pokvariti si vse šanse sich zwischen zwei/alle Stühle setzen

šánsa chance; outlook; prospect

šánse so enake ničli the chances are nil
imaš vse šánse na svoji strani (proti sebi) you have all the odds on your side (against you)
imam šánse, da dobim to mesto I have a good chance of getting that situation
pokvariti si šánse to spoil one's chances, (pogovorno) to cook one's goose

ščétkati brosser ; (blago) carder

ščetkati proti dlaki brosser à contre-poil (ali à rebrousse-poil)
ščetkati si lase brosser ses cheveux

ščétkati cepillar

ščetkati si lase cepillarse el pelo