Franja

Amyclae (Amynclae, Amunclae, Amunculae) -ārum, f (Ἀμύκλαι) Amikle (Aminkle, Amunk[u]le), mestno ime,

1. lakonsko mesto jugovzhodno od Šparte, ustanovil ga je baje neki Amiklas ali Aminklant (Ἀμύκλας, gen. -α ali -αντος), domovina Dioskurov, Helene in Klitaimestre, s svetiščem in velikanskim Apolonovim kipom, pri katerem so se vsako leto obhajala „Hyacinthia“ (gl. Hyacinthus): L., O. idr. Okrog l. 750 so Dorci mesto osvojili. Nejevoljni zaradi pogostnih praznih govoric o sovražnikovem bližanju so namreč meščani baje izdali zakon, da ne sme nihče več govoriti o sovražniku; zaradi tega niso nič vedeli o tem, ko so se Dorci res bližali; od tod: Amunculas tacendo periisse audio Afr. fr., quas evertēre silentia, Amyclae Sil.; preg.: Amyclis ipsis taciturnior ero Sid., prim.: taciturne, Amyclas qui silentio viceris Aus.

2. staro avzonsko mesto (po mitu ahajsko-lakonska naselbina) v Laciju med Kajeto in Teracino ob zamočvirjenem, po njem imenovanem Amikelskem zalivu (sinus Amynclanus): tacitae Amyclae V. tihe (ker so jih preb. baje zapustili zaradi mnogih strupenih kač) ali pa (po drugih razlagalcih) molčeče (češ, pesnik je prenesel ta pridevek od lakonskih na lacijske Amikle, namigujoč na zgoraj pod 1. omenjeni dogodek, če ni morda nevede zamenjal obeh mest), Varro auctor est... in Italia Amynclas a serpentibus deletas Plin., ubi fuere Amyclae sive Amynclae a serpentibus deletae Plin., Fundanae Amyclae Mart. — Od tod adj. Amyclaeus 3 (Ἀμυκλαῖος) amikelski = ki spada k lakonskim Amiklam, iz lakonskih Amikel: fratres (= Kastor in Poluks) V., mater (= Leda) Stat., olores (ker je Jupiter kot labod prišel k Ledi) Stat., pluma Mart. labodje pero, ductor (= Amikljan Ksantip) Sil., Canopus Sil. dolnjeegiptovsko mesto, imenovano po Amikljanu Kanopu, Menelajevem krmarju, ki je tam umrl, corona Mart. v bojnih igrah ob Hijacintovih svečanostih (gl. pod 1.) priborjen; pesn. = lakonski, špartanski: canis V., venenum Mart. ali Amyclaeis medicatum vellus aënis murice cum Tyrio O. lakonski škrlat, nepos (= Klavdij Neron, ker je gens Claudia baje izhajala iz Sabincev, ti pa iz Špartancev) Sil. Amynclānus 3 aminkelski = ki spada k lacijskim Aminklam: sinus Amynclanus Plin. Aminkelski, Kajetski zaliv.

anceps (star. ancipes Pl.) -cipitis, abl. sg. -cipitī, neutr. pl. -cipitia (ambi in caput: anceps quod ex utraque parte caput habeat P. F.)

1. dvoglav: Ianus O., ancipiti imagine Ianus O.; pesn.: anceps cacumen montis O. dvovrha gora.

2. pren. dvostranski, in to =
a) dvorezen: securicula Pl., securis Pl., O., ferrum Lucr., gladius Prud.; pesn.: ancipiti quoniam mucrone utrimque notantur Lucr. (o nasprotju med vročino in mrazom) ker sta na obeh straneh zaznamovana z veliko ostrino.
b) z dveh (obeh) strani (prihajajoč, vržen), na dve (obe) strani (obračajoč se, obrnjen), dvostranski, spredaj in zadaj, dvojen: cum anceps hostis et a fronte et a tergo urgeret L., ancipitibus locis premi N., cum... bellum terrā marique gereretur, vos ancipiti contentione distracti... Ci., ancipitia munimenta L. utrdbe, potrebne na obeh straneh obrambe, anc. acies Cu., Fl., proelium C. ali certamen Iust. (različno od zveze, navedene v nadalj. pod c), ancipites ad ictum L. ki nudi obe strani (sprednjo in zadnjo = prsi in hrbet) metalom (= metanju), anc. periculum N., S., Cu., malum S., Cu., anc. metus et ab cive et ab hoste L., anc. terror intra extraque munitiones C.; occ. bestiarum autem terrenae sunt aliae, partim aquatiles, aliae quasi ancipites (= dvoživke), in utraque sede viventes Ci., anceps faciendi dicendique sapientia Ci., cura cogitandi Ci.
c) = na tehtnici, omahujoč, negotov, dvomen, neodločen (-čena -o in -čna -o) : anceps fatorum via Ci., ancipites viae rationesque et pro omnibus et contra omnia disputandi Ci., anceps et caeca aestimatio Ci., cum ipsa per se res anceps esset L., cum esset incertus exitus et anceps belli fortuna Ci., anceps fortuna pugnae V., anc. proelium L. idr. zgodovinopisci, certamen L., proelii certamen varium atque anceps Ci., ancipiti proelio digredi L., ancipiti Marte pugnare ali bellum gerere L., animum inter Fidenatem Romanamque rem ancipitem gessisti L., Lucanus an Apulus, anceps H., anc. matres V. neodločne; pesn.: anc. formido V. ali pavor Val. Fl.; od tod z inf. = nezmožen: anceps in dubium vocare omnia Fr.; nezanesljiv: fides Cu., urbes Latii dubiae varioque favore ancipites Lucan.
č) dvoumen, dvosmiseln: verborum aut ancipites aut multiplices potestates Corn., anc. oraculum, sententia L., coniectura Cu., ius anceps novi H. dvojno = ki se da razložiti obema strankama v prid.
d) kar utegne povzročiti škodo, nevaren: locus tam anceps Ci., ancipites viae (maris) O., bellum dubia et interdum ancipiti fortuna gestum Vell., anc. auxilium, remedium, morbus Plin., vox pro re publ. honesta, ipsi anceps T.; z inf.: revocare... eos anceps erat L.; subst. neutr. = nevaren položaj, (velika) nevarnost: in anceps trahi, in ancipiti esse T., inter ancipitia T. ob velikih nevarnostih.

angleška krona stalna zveza
1. (o vladavini) ▸ angol korona
Malta in Ciper sta bila pod angleško krono. ▸ Málta és Ciprus az angol korona alá tartoztak.

2. (o vladarskem položaju) ▸ angol korona
Poraženi kralj se je moral odpovedati angleški kroni. ▸ A legyőzött királynak le kellett mondania az angol koronáról.

3. v športnem kontekstu (o naslovu prvaka) približek prevedka ▸ angol diadal
Leicester za potrditev angleške krone potrebuje zgolj še eno zmago na treh tekmah. ▸ A Leicesternek az angol diadalhoz már csak egy győzelmet kell szereznie a három mérkőzésen.

Anleitung, die, navodilo; unter Anleitung von ... pod vodstvom ...

antegredior -gredī -gressus sum (ante in gradī) iti (hoditi) pred kom ali čim, predhajati,

1. krajevno: stella Veneris,... cum antegreditur solem Ci., praecursiores iam antegressi Amm.

2. pren. časovno: cum antegressa est honestas Ci. kadar se je prej pojavila, causae antegressae Ci. = causae antecedentes (gl. antecēdēns pod antecēdō).

Apollōnia -ae, f (Ἀπολλωνία) Apolonija, Apolonovo (mesto), krajevno, zlasti mestno ime. Poseb.:

1. mesto v Iliriji severno od Akrokeravenskega predgorja: Ci., C., L. idr.

2. mesto v mak. Migdoniji jugozahodno od Amfipole: L., Plin.

3. miletska naselbina v Trakiji ob Pontu z dvema pristaniščema: Mel., Plin., Iust. idr.

4. mesto na severni obali Sicilije: Ci.

5. trdnjava v Ozolskih Lokrih pri Navpaktu: L.

6. mesto na mak. Halkidiki: Plin.

7. mesto v Kirenajki: Mel., Plin.

8. mesto v Palestini med Cezarejo in Jopo: Plin.

9. mesto v maloazijski Trojadi, prej imenovano Assos: Plin.

10. mesto v Miziji: Plin.

11. mesto na Kreti pri Knososu: Plin.

12. otok z mestom ob bitinijski obali Ponta z vzdevkom Thynias, da se loči od istoimenskega (gl. pod 3.) kraja na evropski strani: Plin. — Od tod
a) etnikon Apollōniātēs -ae, m (Ἀπολλωνιάτης) Apolonijec (= iz kretske Apolonije): Diogenes Apoll. Ci. Nav. pl. Apollōniātae -ārum, m in Apolloniātēs -ium ali -um, m Apolonijci, preb. (poseb. ilirske) Apolonije: Ci., L., Plin.
b) adj. Apollōniēnsis -e apolonijski: civitas Ci. (= sicilske Apolonije); subst. Apollōniēnsēs -ium, m Apolonijci (= preb. traške Apolonije; gl. pod 3.): Iust.; Apollōniāticus 3 apolonijski (= iz ilirske Apolonije): bitumen Plin.

apparence [-rɑ̃s] féminin videz, zunanjost (izgled); dozdevnost, verjetnost; figuré sled, znak, sum

en apparence navidezno, na videz
malgré les apparences kljub videzu
selon toute apparence po vsej verjetnosti
il y a apparence zdi se, kaže na
sous une apparence de douceur il cache ... pod videzom miline skriva ...
se donner des apparences delati se (kot da)
garder, ménager, sauver les apparences varovati svoj ugled
on ne doit pas juger sur les apparences videz vara

appeal¹ [əpí:l]

1. neprehodni glagol (to, against)
prizivati se, apelirati; pritožiti se; obrniti se na koga; rotiti; prositi; ugajati, tekniti

2. prehodni glagol
pravno poklicati pred sodišče; obtožiti

to appeal to arms poklicati pod orožje
it doesn't appeal to me ne ugaja mi, ni mi pri srcu
to appeal to the country razpustiti parlament, razpisati nove volitve
to appeal to reason sklicevati se na zdravo pamet

appel [apɛl] masculin klic, klicanje; vpoklic; poziv; militaire apel, klicanje po imenu; juridique priziv; figuré vaba, draž

appel aux armes vpoklic pod orožje
appel à l'aide, au secours klic na pomoč
appel d'air dovod zraka, vlek (peči)
appel de la conscience klic vesti
appel de détresse klic v sili
appel à l'insurrection poziv k uporu, k vstaji
appel de langue tlesk z jezikom
appel local krajevni telefonski klic
appel lumineux svetlobni znak (z lučjo)
appel nominal klicanje po imenih
appel téléphonique telefonski klic, poziv
appel du pied namig, besede, kijasno vsebujejo neko prošnjo, poziv
sans appel nepopravljivo, nepreklicno, definitivno
cour féminin d'appel prizivno sodišče
décision féminin sans appel odločitev, proti kateri ni priziva
disque masculin d'appel številčnica (pri telefonu)
ordre masculin d'appel vpoklicni ukaz
vote masculin par appel nominal glasovanje s poimenskim klicanjem
faire appel à obrniti se na, apelirati na; sklicevati se na
je fais appel à votre bonté apeliram na vašo dobroto
faire l'appel klicati po imenih
faire appel à toutes ses forces (figuré) skupaj se vzeti, vse svoje moči zbrati
faire appel de quelque chose vložiti priziv proti čemu
se pourvoir en appel vložiti priziv
répondre à l'appel odzvati se pozivu

appentis [apɑ̃ti] masculin pristrešek

ranger sa bicyclette sous l'appentis postaviti bicikel pod pristrešek

Aprōnius 3 Apronij(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime,

1. Q. Apronius Kvint Apronij, pristaš Vera (Verres) in njegove kohorte: Ci.

2. L. Apronius Lucij Apronij, rim. vitez, ki se je pod Druzom bojeval v Germaniji, bil pozneje namestnik v Afriki in naposled propretor v spodnji Germaniji, kjer so ga Frizi porazili in ubili: T.

3. Apronius Caesiānus Apronij Cezijan, Lucijev sin; na njegovo povelje je napadel in premagal Numidijce: T.

4. Apronia Apronija, hči Lucija Apronija, umoril jo je mož Plavcij Silvan: T.; adj. Aprōniānus 3 Apronijev: convivium (= Kvinta Apronija) Ci., cerasa Plin. živo rdeče češnje; subst. Aprōniānus -ī, m Apronijan, ime posinovljenca: Apronianus Vipstānus T.; adj. Aprōniānus 3 Apronijanov: senatus consultum Dig.

apron-string [éiprənstriŋ] samostalnik
trak na predpasniku

to be tied (ali pinned) to one's mother's (wife's) apron-string s držati se materinega (ženinega) krila, biti nesamostojen; biti pod copato

Āpulēius (slabše Appulēius) 3 Apulej(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime,

1. L. Apuleius Saturnīnus Lucij Apulej Saturnin, demagog in tr. pl.; l.101 in 100 je predlagal zakon, po katerem naj bi Marijevim vojakom podelili zemljišča v Galiji (lex agraria), ter zakon, po katerem naj bi kaznovali vsak upor zoper ljudske tribune kot zločin žalitve veličanstva (lex de maiestate); po senatovi zaroti ga je umorilo razdraženo ljudstvo: Ci. idr.

2. L. Ap. Saturnīnus Lucij Apulej Saturnin, l.69 je poveljeval pod Metelom na Kreti in l.58 upravljal Makedonijo: Ci. — Iz tega rodu pa ni bil L. (?) Apuleius Lucij (?) Apulej iz Madavre v Afriki, rim. pisatelj, roj. ok. l.125 po Kr.; njegova dela so ohranjena: Aug., Non. — Kot adj.: Apuleia lex Ci. idr. zakon ljudskega tribuna Lucija Apuleja = lex de maiestate; adj. Āpulēiānus 3 Apulejev, apulejski: pecunia M. Antonius ap. Ci. nekega sicer neznanega Marka Apuleja, seditio Fl. ljudskega tribuna Lucija Apuleja, ponderis Apuleiani flumen Sid. pisatelja Lucija Apuleja.

ara ženski spol (žrtvovalni) oltar

en (las) aras de la patria domovini na oltar
acogerse a las aras zateči se pod varstvo

Arabēs -bum, acc. pl. -bēs in nav. (gr.) -bas, sg. Arabs -bis, m (gr. Ἄραβες, Ἄραψ) Arabci, Arabec: Ci., L., H. idr., Eoi Arabes Tib. (ker so mislili, da bivajo ob robu oceana proti vzhodu), aspice... Eoasque domos Arabum pictosque Gelonos V., Arabes Scēnītae Plin., Scēnītae Arabes Amm. (Ἄραβες Σκηνῖται), ki živijo pod šotori (v južni Mezopotamiji) in jih T. (Annal. XII, 12) imenuje samo Arabes, Arabes beati.; adj. Arabs -bis arabski: pastor Arabs Pr., messor Arabs Mart.; heterocl. pl. subst. Arabī -ōrum, m Arabci: Aur., sive Getis inferre... bellum Hyrcanisve Arabisve parant V.; met. Arabēs Arabija: palmiferos Arabas reliquit O. in Arabes molles gradietur Cat. — Od tod subst.

1. Arabia -ae, f
a) (sc. terra) polotok Arabija, nav. skupaj s sirskimi stepami, južno Mezopotamijo in severovzhodnim oz. vzhodnim Egiptom: Pl., Ci. ep., Pr., Cu., Mel., Plin.
b) (sc. urbs) Arabija, mesto v Srečni Arabiji (zdaj Aden): Mel.

2. Arabiānus -ī, m Arabec (kot cogn.): Lamp., Vop.

3. Arabissa -ae, f Arabka: Hier. Adj.

1. Arabicus 3 arabski: Pl., Cu., sinus Mel., Plin. Arabski zaliv, Rdeče morje = mare Ar. Mel., lapicidinae Plin., spina Plin.; adv. Arabicē arabsko: Pl. fr., P. F.; subst. Arabica -ae, f (sc. gemma) „arabski dragulj“, menda vrsta kalcedona ali oniksa: Plin.

2. Arabius 3 (starejša in pesn. soobl. Arabicus 3) arabski: Pl., Prisc., limen Pr. (ki piše: Ārabium) z arabskimi zavesami opravljen (po drugih iz arabskega kamna, t.j. belega alabastra).

3. Arabus 3 arabski: Pl., Luc., lapis Plin.

arabeska samostalnik
1. umetnost (okrasek; vzorec) ▸ arabeszkVsepovsod so po zidovih številne arabeske, po tleh marmor in tu in tam lončnice. ▸ A falakon számos arabeszk, a padlón márvány, itt-ott cserepes növények.
Fasado je prekril s kovinskimi naoknicami v slogu arabskih arabesk. ▸ A homlokzatot arab arabeszk stílusú fém zsalukkal díszítette.

2. glasba (skladba ali del skladbe) ▸ arabeszkSolist z arabeskami poudarja določene orkestrske barve in njihova razpoloženja. ▸ A szólista arabeszkekkel hangsúlyozza a zenekari színeket és azok hangulatát.

3. (plesna figura) ▸ arabeszk
Plesalkin gib je izrazito prežet z liričnostjo: izredno senzibilne roke, lahkotnost giba, visoke in precizne arabeske. ▸ A táncosnő mozgása kifejezetten lírai: rendkívül érzékeny kézmozdulatok, könnyed mozgás, magas és precíz arabeszkek.

4. (misel ali pripoved) ▸ tekervényes történet, cikornyás történet
Hvala lepa za človeka, ki si ne zna na hitro s priročnimi arabeskami okrasiti življenjepisa! ▸ Mire megyek olyasvalakivel, aki képtelen cikornyás elemekkel gyorsan megszépíteni az önéletrajzát!
Zavozlane rebuse tega mesta sem najprej odkrival v njegovih iskrivih pisateljskih arabeskah, zdaj pa jih odkrivam še v minimundusu njegovega puba. ▸ A város titokzatos rébuszait először sziporkázó, tekervényes történeteiben fedeztem fel, most pedig a kocsmája minimunduszában.

5. (motiv, ki spominja na arabesko) ▸ arabeszk, tekervényes motívum, cikornyás motívum
Vsak plesalec je v roki držal kratek meč, s katerim je moral izvesti zahtevno arabesko, tako da je z zaporednimi gibi rok in nog nakazoval izmenične poteze medsebojne agresivnosti in podreditve. ▸ Mindegyik táncos rövid kardot tartott a kezében, amellyel egy összetett cikornyás formagyakorlatot kellett végrehajtaniuk, a karok és lábak egymást követő mozdulataival a kölcsönös agresszió és behódolás váltakozó gesztusait sugallva.
Iz gobca se mu je cedila tenka nit sline in na tleh kabine risala arabesko. ▸ A pofájából vékony nyálcsík csordogált, és cikornyás alakzatot rajzolt a fülke padlójára.

6. (kompleksen preplet) ▸ kavalkád, egyveleg
Okusi so se prepletli v pravo arabesko in nas spodbudili k premlevanju ponudbe z jedilnega lista. ▸ Az ízek valódi kavalkádban tobzódtak, és arra sarkaltak bennünket, hogy alaposan áttanulmányozzuk az étlap kínálatát.
Čakala me je nova celina, črna kot oglje, peščena arabeska hašiša in žalostnih večerov, v katerih se vonj dima meša z laježem psov pod neskončnimi zvezdami. ▸ Várt rám az új kontinens, szénfekete, a hasis és a szomorú esték kavalkádja a homokban, ahol a füst szaga elvegyült a kutyák ugatásával a végtelen égbolt alatt.

Arctos (arctos) -ī, acc. -on, nom. pl. arctoe, f (gr. ἄρκτος) medvedka; le pren. Medveda (Veliki in Mali medved), Veliki in Mali voz, ozvezdje na severnem nebu (gl. Callistō): Vitr., Hyg., Sen. tr., Suet. fr., circum polum arctoe duae feruntur numquam occidentes (= namreč preb. severne poloble) Ci.; od tod: metuens aequore tigi V., immunis ali expers aequoris O.; met.
a) severni tečaj: effugit australem iunctamque aquilonibus Arcton O.
b) sever: opacam excipere Arcton H. biti obrnjen proti severu.
c) sever = dežele in ljudstva pod severnim tečajem: Cl., arcto subactā Lucan.
č) noč: Cl., Iuppiter Alcmenae geminas requieverat Arctos et caelum noctu bis sine rege fuit Pr.

Arctūrus (arctūrus) -ī, m (gr. ἀρκτοῦρος čuvar medveda)

I.

1. ozvezdje Volar (Medvedar = Boōtes): Arcturi sidera V.

2. Arktur, najsvetlejša zvezda v Volarju (= Bootu) blizu repa Velikega medveda: Booti subter praecordia fixa videtur stella micans radiis, Arcturus nomine claro Ci. poet., saevus Arcturi cadentis impetus H. (po mnenju starodavnikov vzhod in zahod te zvezde močno vplivata na vreme: tedaj razsajajo najhujši viharji); met.: sub ipsum Arcturum V. prav pod Arkturov vzhod, pod jesen.

— II. bot. arktur = arction: Plin.

Arethūsa -ae, f (Αρέϑουσα) Aretuza,

I. ime več krajev, jezer in izvirov; poseb.:

1. izvir na otoku Ortigiji pri Sirakuzah: Ci., V., O. idr.; po mitu Nereida, Dianina spremljevalka, ki jo je rečni bog Alfej pod morjem zasledoval do otoka Ortigije: O. Od tod adj. a)Arethūsaeus 3 Aretuzin, aretuški: latices Cl.
b) Arethūsis -idis, acc. pl.-idas, f Aretuzina, aretuška: Syracusae O. c)Arethūsius 3 aretuški, pesn. sirakuški: proles Sil.

2. izvir na Evboji: Plin.

3. izvir v Beotiji: Plin.

4. z ribami bogato jezero v Veliki Armeniji: Plin.

5. mesto
a) v Makedoniji: Plin.
b) v Arabiji: Plin. Od tod subst. Arethūsiī -ōrum, m Aretužani, preb. mak. Aretuze: Plin. —

II. izmišljeno dekliško ime: Pr.

arhiviranje samostalnik
1. (shranjevanje) ▸ archiválás
2. računalništvo (o podatkih) ▸ archiválás
3. (o vinu) ▸ érlelés, archiválás
Klet je sodobno opremljena in ves proces vrenja in arhiviranja poteka pod strogim nadzorom. ▸ A pince korszerűen felszerelt, a forrás és az érlelés teljes folyamata pedig szigorú felügyelet mellett zajlik.