Franja

labō -āre -āvī -ātum (lābī; prim. plăcēre poleg plācāre, sedēre poleg sēdāre; klas. so le obl. iz prezentovega debla)

1. (za)majati se, omahniti (omahovati), vagutati, nagniti (nagibati) se k padcu, hoteti pasti, zače(nja)ti padati: nulla ex parte lababat signum Ci., labat ariete crebro ianua V. se majejo zaradi pogostih sunkov (naletov) z ovnom, trementi genua labant V. utripljejo, se šibijo, labant cunei, vincula O., labant naves O. se zibljejo, labantem aciem videre L. ali sustinere T. omahujočo, Torquato rara gloria, … non labasse sermone Plin. da se mu jezik (v pijanosti) ni spotikal (zapletal); pesn.: littera labat O. ni trdna, ni pisana s trdno roko, je okorna; pren.: omnia tum vero vitaï claustra lababant Lucr.

2. metaf.
a) (glede na obstoj) negotov (nestalen) biti, po zlu iti, pešati, pojemati, propasti (propadati), (z)rušiti se: si res labat, … amici conlabascunt Pl., omnes rei publicae partes aegras et labantes sanare et confirmare Ci., sustinuisse labantem fortunam populi Romani L., labante iam causā decem virorum L., labante iam re L. ko se je sreča že umikala, ko je sreča že odpovedovala, labante egregiā quondam disciplinā L. ko se je strogorednost rušila, memoria labat L., Gell. ni zanesljiv, cum res Troiana labaret O. ko se je rušila, ko je propadala, piger labante languore oculos sopor operit Cat. lenobni spanec se spušča na oči, ki zaradi utrujenosti niso več pozorne, labante iam Agrippinā T. ko je bila moč Agripine že skoraj zatrta, labanti spiritu Ap.
b) (v mišljenju) omahovati, neodločen (negotov) biti: labamus mutamusque sententiam Ci., cum ei labare M. Antonius videretur Ci. da omahuje, eae (cohortes) quoque labare dicuntur Ci. baje nameravajo odpasti, donec labantes consilio patres firmaret H. dokler ni neodločnih očetov z nasvetom pripravil do trdnega sklepa, apparuit labare plebis animos L. ali ubi primum labare regis animum sensit L. da ljudstvo (kralj) omahuje v svojem mišljenju, toda: deinde … labare animi (srčnost) coeperunt L.; tako tudi: hostium animi labare … coeperunt Ci., animumque labantem impulit V., volgi labantia corda V., mens labat Cels., in dubio pectora nostra labant O., cur labat ambiguo spes mihi mixta metu? O., labare iis adversus Poenum fidem senserat L., fides sociorum, quae ad eam diem firma steterat, tum labare coepit L., postquam vulgatum erat labare Germanici exercitus fidem T., quis (= quibus) aegra lababat ambiguo sub Marte fides Sil.

lacerta -ae, f (lacertus nadlaket, lacerta torej = „[kača] ki ima nadlakte, tj. noge, nogata [kača], ali morda „cepetajoča, gibčna [kača]“)

1. kuščarica, kuščar, martinček: Sen. ph., Plin., Mart., seu virides rubum dimovere lacertae H., parvāque minor mensura lacerta est O.; preg.: est aliquid … unius sese dominum fecisse lacertae Iuv. zasesti prostorček, ki bi zadoščal že eni kuščarici.

2. navadni šnjur, šura, širun, skuši (= vretenici) podobna morska riba: Ci. ep., Ulp. (Dig.).

Lādās -ae, acc. -ān, m (Λάδας) Ládas, Lakonec, tekač Aleksandra Velikega, zmagovalec na olimpijskih igrah; njegova hitrost je bila v antiki že pregovorna: Corn., Cat., Sen. ph., Mart., Iuv.

ládja (-e) f

1. nave; bastimento, battello:
ladja izpljuje la nave salpa
ladja nasede, se potopi, pristane la nave si arena, si incaglia, affonda, attracca
vkrcati se na ladjo, izkrcati se z ladje imbarcarsi sulla nave, sbarcare dalla nave
privezati ladjo, natovoriti, raztovoriti ladjo ormeggiare, caricare, scaricare la nave
potovati z ladjo viaggiare su una nave
nadvodni, podvodni del ladje opera morta, opera viva
tonaža ladje tonnellaggio
čezoceanska, rečna ladja transatlantico, battello fluviale
drsna ladja (hidrogliser) aliscafo
gusarska ladja nave corsara
petrolejska ladja nave petroliera
potniška, ribiška, tovorna, trgovska ladja nave passeggeri, da pesca, da carico, mercantile
ladja na jedrski pogon, na vesla nave a propulsione nucleare, a remi
linijska, šolska ladja nave di linea, nave scuola
vojna ladja nave da guerra
vesoljska ladja astronave
izkrcevalna, desantna ladja nave da sbarco

2. rel., arhit. navata:
glavna, prečna, stranska ladja navata centrale, trasversale (transetto), laterale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ladja plove pod panamsko zastavo la nave batte bandiera panamense
pren. podgane že zapuščajo ladjo i ratti stanno già abbandonando la nave
igre ladje potapljati giocare a battaglia navale
ladja se guga, se opoteka, se ziblje la nave beccheggia, rolla
določiti položaj ladje fare il punto
admiralska ladja nave ammiraglia
bojna ladja nave da battaglia
bolniška ladja nave ospedale
pren. cestna ladja macchinone
ladja dolge plovbe nave di lungo corso
matična (vojna)
ladja nave appoggio
zool. portugalska ladja fisalia (Physalia physalis)
ladja gledališče showboat
ladja za polaganje kablov (nave) posacavi
ladja za čiščenje morja spazzamare
ladja za prevoz banan, tekočega plina, vina, zabojnikov bananiera, metaniera, vinacciera, portacontainers

laguna samostalnik
1. (zaliv) ▸ lagúnaGorivo in nafta, ki sta potonila z ladjami, že desetletja onesnažujejo laguno. ▸ A hajókkal együtt elsüllyedt üzemanyag és olaj évtizedek óta szennyezi a lagúnát.
Severna obala je znana po plitvih in mirujočih lagunah, ki so bogate z rudninami. ▸ Az északi partvidék ásványi anyagokban gazdag, sekély és nyugodt lagúnáiról ismert.

2. tudi z veliko začetnico (avto) ▸ LagunaS pomladjo je Renault pričel prodajati prenovljeno Laguno. ▸ A Renault idén tavasszal bocsátotta piacra az újratervezett Lagunát.

lajna samostalnik
1. (glasbilo) ▸ verkli, kintorna, sípládaLjudje imajo radi melodije, ki jih z vrtenjem ročice izvabljamo iz lajne. ▸ Az emberek szeretik azokat a dallamokat, amelyeket a kurbli forgatásával kicsalogatunk a verkliből.

2. lahko izraža negativen odnos (ponavljanje že znanega) ▸ lemezMogoče se komu zdi, da v medijih kot stara lajna vsako leto znova ponavljamo in opozarjamo na varnost otrok, a včasih je še stokrat ponovljena beseda premalo. ▸ Némelyeknek úgy tűnhet, hogy a médiában minden évben ugyanazt hajtogatva hívjuk fel a figyelmet a gyerekek biztonságára, de néha a százszor megismételt szó is kevés.
Naj kot lajna še enkrat ponovimo policijske nasvete! ▸ Kántáljuk el még egyszer a rendőrségi tanácsokat!
Kot na stari lajni iz dneva v dan poslušamo, da je kriza tudi priložnost in da bo Slovenija iz te krize izšla močnejša, kot je bila pred njo. ▸ Nap mint nap azt halljuk, mint egy régi lemezen, hogy a válság egyben lehetőség is, és hogy Szlovénia erősebben kerül ki a válságból, mint amilyen előtte volt.
Lajni o prometnih zagatah v Ljubljani ni konca. ▸ A ljubljanai közlekedési problémákról szóló lemeznek nincs vége.

lakmusov test frazem
(ključni pokazatelj) ▸ próbatétel
Tudi zato bodo te volitve lakmusov test za sedanjega predsednika. ▸ A jelenlegi elnök számára többek között ezért szolgálnak próbatételként ezek a választások.
Že prva tekma proti Makedoniji bo resen preizkus za naše rokometaše in lakmusov test, kaj lahko naredijo. ▸ Már a Macedónia elleni első meccs komoly felmérés lesz kézilabdásainknak, és próbatétele annak, hogy mire képesek.
Sopomenke: lakmusov papir

lamb¹ [læm] samostalnik
jagnje; jagnjetina; ovčica (član verske skupnosti)

you may as well be hanged for a sheep as for a lamb če že grešiš, pojdi do konca (kazen ne bo nič manjša)
wolf (ali fox) in lamb's skin volk v ovčji koži, hinavec
like a lamb ko jagnje, pohleven, krotek
in (ali with) lamb breja (ovca)
the Lamb (of God) božje jagnje, Kristus

lang¹

1. Adjektiv dolg, Mensch: dolg, velik; langer Kerl dolgin; Soße, Suppe: redek; Wein: vlečljiv; lange Finger dolgi prsti; lange Finger machen/haben imeti dolge prste; lange Zeit dolgo, dolgo časa; vor langer Zeit davno, pred dosti časa; vor langen Jahren pred davnimi leti, pred mnogo leti; vor nicht langer Zeit še ne dolgo, nedavno; ein langes Gesicht machen dobiti dolg nos, nos se je povesil (er machte... nos se mu je povesil) ; lange Ohren machen našpičiti ušesa; lange Zähne haben imeti veliko željo (auf po) ; auf lange Sicht dolgoročno gledano; auf die lange Bank schieben odlagati; mit langer Nase abziehen ostati z dolgim nosom; von langer Hand dolgo časa; des langen und breiten na dolgo in široko; fallen: so lang er ist/war kot je (bil) dolg in širok; seit langem že dolgo; lang und breit na dolgo in široko

2. Adverb ves, vsa, vse, sein Leben lang vse življenje; kar, cel; zwei Jahre lang kar dve leti, celi dve leti

lange dolgo, schon lange že dolgo; noch lange nicht/noch lange kein še dolgo ne, figurativ še daleč ne; wie lange kako dolgo, koliko časa; lange her že dolgo, davno; nicht lange darauf kmalu nato, nedolgo zatem; lange vorher dolgo/zdavnaj prej

langher: von langher že dolgo

langsam počasen, Adverb počasi; zu langsam prepočasi; es wird langsam Zeit čas bo že, počasi bo čas...; es wird mir langsam zu viel počasi/ravnokar se bom naveličal; langsam, aber sicher počasi se daleč pride

längstens največ, kvečjemu; (spätestens) najpozneje; schon längstens že zdavnaj

languidus 3, adv. - ē (languēre)

1.
a) (telesno) utrujen, truden, upehan, mlahav, slab(oten), medel, mlačen, len, počasen, zaspan: tarda aliqua et languida pecus Ci., languidioribus nostris C. ko so bili naši že precej utrujeni, ko so naši čedalje bolj pešali, l. conviva H. že skoraj sit gost, gost, ki noče več jesti, boves collo languido vomerem trahunt H., l. membra O., vir bonus gracilis (nom.) languidiorisque corporis Sen. ph.; z abl. causae: Apronius … vino vigiliisque languidus Ci., dea venatur languida O., somno (po drugih: a somno) languida O. zaspana, dremotna, ferae dulci sopore languidae H.; metaf. o neosebnih subj.: aqua L. počasi tekoča, flumine languido Cocytus errans H. mirno (leno) tekoči, languidiora vina H. gladkejša, bolj uležana, bolj dozorela, languidus notus O. mlačen, languida aura Noti O. lahna, mirna, gressus Ph., oculi Q., color, ignis Plin., arbores Plin. medla, folia languidiora Plin. voljnejše, languidus venarum ictus Plin., modo vegetior, modo languidior venarum pulsus Val. Max., murorum pars languidior Amm., palmae languide dulces Plin., cacumine languide mutante Plin., qui (sc. carbunculus) languidius lucet Plin., feminae (sc. carbunculi) languidius refulgentes Plin.; pesn. enalaga: oculos ubi languida pressit nocte quies V. ko nam spanec zatisne trudne oči, l. otia Tib. len (lenobno preživet) prosti čas; act. = popuščajoč, pojenjajoč: l. voluptates Ci.
b) hirav, nebogljen, bolan: lumina Laurea Tullius ap. Plin., languidior noster si quando est Paulus Mart., languida arbor est piri Pall.

2. metaf. (duševno, pri delu) mlahav, medel, šibek, slab(oten), mlačen, ohlapen, neodločen, nedelaven, (v)nemaren, ležeren: quis hoc philosophus tam mollis, tam languidus, tam enervatus probare posset? Ci., senectus non modo languida et iners non est, verum etiam operosa et semper agens aliquid et moliens Ci., languidiore studio in causa fuistis Ci. premlačno (precej mlačno) ste si prizadevali za zadevo, nos etiam languidiores postea facti sumus Ci., neque tam remisso ac languido animo quisquam omnium fuit, qui … C., cum et per coitiones potentiorum iniuria fieret et vis potestatis omnis aliquanto posteriore anni parte languidior ferme esset L., languida auctoritas patrum facta est Plin., oratio multo languidior Q. medlejši, dolgočasnejši, languide agere Petr., cunctanter et languide procedere Col., suos languidius in opere versari iussit C., negant ab ullo philosopho quicquam dictum esse languidius Ci. trdijo, da noben filozof ni izrekel česa medlejšega; subst. languidum -ī, n mlahavost: nihil languidi neque remissi patiebatur S.

Lār² (lār), Lăris (lăris), m

1. lar, pogosteje v pl. Larēs -um, redkeje -ium, m lári, prvotno etruščanski, pozneje tudi rimski bogovi zaščitniki, po ljudskem verovanju duše umrlih prednikov, ki ščitijo dom svojcev. Njihove podobe so stale v mali shrambi (aedēs Larum ali Larium L.) ob ognjišču pri podobah penatov, v hišah bogatašev tudi v posebni kapelici (larārium). Lari so bili tako tesno povezani s hišo, da je niso zapustili, če se je družina izselila, penati pa so odhajajočo družino spremljali. Bogočastje larov je bilo prastaro, preprosto, opravljali so ga z veliko pobožnostjo. Pri vsakem obedu so dobili lari svoj delež v skledicah, pobožni člani družine so jim žrtvovali vsak dan, vsekakor pa ob pomembnejših dneh v mesecu (ob kalendah, nonah in idah), pa tudi sicer ob raznih veselih družinskih dogodkih. Takrat so Rimljani odprli lararium, da so se lahko hišni zaščitniki udeleževali veselega slavja, in so okrasili lare s cvetlicami: tusculum emi hoc et coronas floreas: haec imponentur in foco nostro Lari Pl., si ture placaris et hornā fruge Lares H., ignibus aras excitat hesternumque Larem … laetus adit V. in se zateče k laru, na katerega se je bil obrnil že prejšnji dan, libate dapes, ut … nutriat incinctos missa patella Lares O., reddere antiquo menstrua tura Lari Tib. Lare so imenovali po krajih, katerih zavetniki so bili; predvsem Lares domestici, familiares, privati ali patrii hišni, družinski, rodbinski, domači lari (zaščitniki): O., Tib., Suet., ego sum Lar pater Pl., Lares cubiculi Suet. Glede na to, da varujejo lari svoje varovance tudi zunaj hiše, se imenujejo: Lares viales Pl. potni lari = lari, zaščitniki poti (na poteh), Lares compitales Suet. razpotni lari = lari, zaščitniki razpotij, Lares vicorum Arn. cestni lari = lari zaščitniki cest (na cestah), Lares permarini L. morski lari = lari, zaščitniki na morju, Lares rurales Tib. ali agri custodes T. poljedelski lari = lari, zaščitniki poljedelstva. Ko se je iz rodovne ureditve razvila državna, so začeli častiti nova božanstva: Lares publici državni lari = lari, zaščitniki države, imenovani tudi Lares praestites (O.) ali urbani mestni (rimski) lari = lari, zaščitniki mesta (Rima) in Lares hostiles lari, odbijalci sovražnika (ker so branili sovražniku vstop v Rim); bili so neka višja, grškim herojem podobna vrsta larov. Njim na čast so 1. maja obhajali praznik Larālia laralije; prim.: praestitibus Maiae Laribus videre Kalendae aram constitui O. K tem larom so prištevali Romula, Rema, Tatija in Ako Larencijo (Acca Lārentia), kateri na čast so 23. decembra obhajali poseben praznik, imenovan Lārentālia (larentalije). — Stlat. soobl. Lasēs: Q., Varr. (z abl. Lasibus).

2. meton. lar = hiša, stanovanje, dom, bivališče, ognjišče, večinoma v sg.: ad larem suum (sc. reverti) liceret Ci. ep. domov, l. familiaris Ci. prijazno (lastno, domače) ognjišče, illos binas domos continuare, nobis larem familiarem nusquam ullum esse? S., qui victus acie excessisset, eum ne quis urbe, tecto, mensā, lare reciperet L., larem relinquere L., lare certo (stalnega) gaudere H., avitus apto cum lare fundus H., Capitolia cernens, quae nostro frustra iuncta fuere lari O., deserere larem O. izseliti se, pelli lare O., sine lare Cu., revenire larem suum Ap., abire in larem, revertit ad larem, laris sui defensor Amm.; v pl. (s pomenom sg.) hiša: sub titulum nostros misit avara lares O., habere in castris imaginem quandam larum ac domesticae sedis Iust., inter aras et patrios lares Iust., vertere lares, abiit in lares Amm.; metaf. pesn.
a) ptičje gnezdo: avis in ramo tecta laremque parat O., fluctus … cum rapit halcyones miserae fetumque laremque Val. Fl., sub cerā fovere larem V. panj.
b) filozofska šola: quo me lare tuter H. = kateri filozofski šoli pripadam.
c) središče, bivališče: Romam, imperii virtutumque omnium larem (= sedem) Amm.

largement [laržəmɑ̃] adverbe široko, obilno; najmanj

gagner largement sa vie dobro si služiti kruh
il a largement 5000 francs par mois ima najmanj 5000 frankov na mesec
il est largement dix heures je že najmanj deset ura
avoir largement de quoi vivre dobro živeti

largo dolg, dolgotrajen; raztegnjen, prostran; obilen; radodaren

largo de lengua jezikav, preglasen, predrzen v govorjenju
largo de manos predrzen, smel
largo en trabajar sposoben za delo
largo de pelo dolgolas
largo y tendido na dolgo in široko
anteojos de larga vista daljnogled
camino largo dolga pot
a largo andar sčasoma
a la larga po dolgem času; sčasoma; obširno, natančno
a la corta o a la larga prej ali slej; s časom
a lo largo po dolgem, vzdolž; v daljavi
a lo más largo kvečjemu, največ
a paso largo z dolgimi koraki, v naglici
a las siete largas pozno po sedmih
(de) largo a largo v vsej dolžíni; v vsej udobnosti
de larga fecha že dolgo
por largo obširno, natančno
cayó cuan largo era padel je, kot je bil dolg in širok
es largo de contar to je dolga zgodba
hacerse a lo largo (al largo) na odprto morje zapluti; Am odpotovati
el tiempo se me hace largo dolgčas mi postaja
ir (para) largo vleči se (zadeva)
ir de largo nositi dolgo obleko (deklice)
pasar (ir, irse) de largo mimo iti (ne da bi se ustavili); spregledati, pozabiti, vnemar pustiti
saberla muy larga zelo premeten biti
ser largo de uñas imeti dolge (tatinske) prste
tener el brazo largo, ser largo de manos biti zelo prevejan

lás (-ú) pl. lasjé m

1. capello;
lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
pramen, šop las ciuffo di capelli
lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

2. tekst. pelo

3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
skočiti si v lase prendersi per i capelli
za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
biti si v laseh litigare
skočiti si v lase accapigliarsi
delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
lasje (na koruznem storžu) pennacchio
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina

láški (-a -o) adj. star. (italijanski) italiano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. ne videti koga že sedem laških let non aver visto uno da un'eternità
agr. laška češplja susina italiana
agr. laška repa (topinambur) topinambur (Helianthus tuberosus)
laški fižol fagiolone, fagiolo americano (Phaseolus coccineus)
laški lešniki, orehi nocciole, noci grosse
laški rizling (trta in vino) Riesling italico
laški topol pioppo italico (Populus italica)
gastr. star. laško olje olio d'oliva (raffinato)
bot. laška borovnica mortella, mirto (Myrtus communis)
laška kamilica tignamica (Helichrysum arenarium)
laška leča colutea arborescente, vescicaria (Colutea arborescens)
laški janež salvastrella, pimpinella (Pimpinella anisum)
zool. laški škrjanec calandra (Melanocorypha calandra)

laufen (lief, gelaufen) teči (auch für Flüssigkeiten); (zu Fuß gehen) hoditi, iti peš, pešačiti; Technik teči, (sich drehen) vrteti se; (in Gang sein) delovati, obratovati, teči; (undicht sein) teči, puščati; Astronomie Planeten: gibati se, laufen um krožiti okrog; Zeit: teči, bežati; Weg: teči, potekati; Boot, Schiff: pluti; Recht Vertrag: veljati; ein Artikel: dobro se prodajati; im Fernsehen, Theater: biti na programu; eine Angelegenheit: odvijati se; die Nase läuft iz nosa se cedi; an, gegen etwas laufen zadeti ob, naleteti na; sich müde laufen utruditi se (pri hoji); nach etwas laufen iskati; (kalt) über den Rücken laufen (mrzlo) iti/spreleteti po hrbtu; Gefahr laufen biti v nevarnosti (er läuft Gefahr je v nevarnosti) , groziti: grozi mu nevarnost; jemanden laufen lassen izpustiti, pustiti na svobodi; die Dinge laufen lassen pustiti, naj gredo stvari svojo pot; gelaufen sein biti končan/opravljen (die Sache ist gelaufen to je že končano, tu ni več kaj) ; ein Flüstern lief durch die Menge v množici je završalo; figurativ unter fener liefen pod razno zaupno