Franja

ob-noxius 3, adv. -ē (ob in noxa)

1. kazniv, kazni zapadel, kriv, ki je zagrešil kaznivo dejanje; abs.: o. capita L., obnoxius et supplex Ci. ep., lege Aquiliā obnoxius Icti.; z dat. personae: tibi me obnoxium esse fateor Pl.; z dat. krivde: neque delicto neque libidini obnoxius S. ki ni zabredel niti v prestopek niti v poltenost, culpae communi O., turpi facto Tib.; z gen. krivde: pecuniae debitae L., criminum Cod. I.

2. podvržen, podložen, (suženjsko, hlapčevsko) pokoren, podrejen, vdan, ponižen, ustrežljiv, odvisen, obvezan, zavezan: Pl., Ter., O., Sen. ph., Q., Amm., Suet. idr., subiecti atque obnoxii vobis L., ni sibi obnoxia foret S. če bi se mu ne vdala, Crasso ex privatis negotiis obnoxius S., pars hominum pravis obnoxia H. vdan, uxoris amori obnoxius T. soprogi v ljubezni vdan, gens superstitioni obnoxia T., iis obnoxii, quibus … S. odvisni od; pesn.: luna radiis fratris obnoxia V. odvisna od bratovih (= sončevih) žarkov, facies nullis obnoxia gemmis Pr. nobenemu dragemu kamnu obvezano, ne odvisno od nobenega dragega kamna.

3. ponižen, suženjski, hlapčevski, podel, slab, bojazljiv (naspr. superbus): O., Plin. idr., aut superbus aut obnixus videar L., o. servitus Ph., quae serva atque obnoxia fore L., obnoxius et trepidus Suet., obnoxie sententias dicere L., pax obnoxia L. hlapčevski, iz bojazljivosti sklenjen, sramoten.

4. (kakemu zlu) podvržen, izpostavljen; z dat.: periculo Ph., periculis Plin. iun., odio T., terra nulli bello obnoxia O., corpora morbis obnoxia T., arbores, qui frigoribus obnoxiae sunt L. ki jim škoduje mraz, urbs incendiis obnoxia T., arva nulli hominum curae obnoxia V. ki ne potrebujejo nobene skrbi (oskrbe), orbitate et pecuniā insidiis obnoxius T.; z ad ali in z acc.: pars eius ad tales casus obnoxia Plin., servi per fortunam in omnia obnoxii Fl.; occ. (abs.) nevarnosti, nesreči izpostavljen, slab(oten): in hac domicilio obnoxio animus liber habitat Sen. ph., flos Plin., corpus Plin. bolehavo, bolehno; obnoxium est offendere poetarum studium T. (Dial.) nevarno je.

obòj wainscot; casing; lining

obòj iz pečnic a tile wainscot

obòj (okvir vrat, okna) chambranle moški spol

oboj iz desk revêtement moški spol en planches

oborior -īrī -ortus sum (ob in orirī) dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vstati (vstajati), nasta(ja)ti, vziti (vzhajati), pojaviti (pojavljati) se: Plin., Suet., Sen. tr., Sil., Stat. idr., tenebrae oboriuntur Pl., N., O., obortae sunt subito tenebrae Sen. tr. stemnilo se mi je pred očmi, non oboritur et crassa caligo Sen. rh. fr., lacrimae omnibus obortae (sc. sunt) Lucr. vsem so se utrnile (utrgale iz oči) solze, lacrimis obortis Cu., V. ob utrinjajočih se (lijočih) solzah, saxo concrevit oborto O. okamenel je od spodaj navzgor; metaf.: tanta haec laetitia oborta est Tert., vide, quanta lux liberalitatis et sapientiae tuae mihi apud te dicenti oboriatur Ci. mi vzhaja.

obrámba (-e) f

1. difesa:
preiti iz obrambe v napad passare dalla difesa all'attacco
minister za obrambo ministro della Difesa

2. (varstvo) difesa; protezione; pren. scudo:
obramba proti mrazu difesa dal freddo
voj. raketna obramba scudo missilistico

3. šport. (igra, igralci) difesa:
conska obramba difesa a zona
slaba obramba gioco fiacco, moscio della difesa

4. jur. (zagovor; branilec); difesa, difensore:
besedo ima obramba la parola alla difesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. indijska obramba difesa indiana
napad je najboljša obramba la migliore difesa è l'attacco
med. obramba organizma proti bolezni difesa dell'organismo dalla malattia
voj. protiletalska, protiraketna obramba difesa antiaerea, antimissile
jur. legitimna obramba (silobran) legittima diffesa
v mojo, tvojo, njegovo (njeno) obrambo a mio, tuo, suo discarico
obramba ozkih interesov settorialismo, corporativismo

obroč² [ó] moški spol (-a …) vojska, lovstvo der Kessel
prebiti se iz obroča aus dem Kessel ausbrechen

obróč anneau moški spol , cerceau moški spol , cercle moški spol

obroč pri sodu cercle moški spol (ali cerceau moški spol) de tonneau
obroč za prtiček anneau moški spol (ali rond moški spol) de serviette
obroč iz polnega gumija bandage moški spol plein

obrussa -ae, f (izpos. gr. ὄβρυζον; prim. obrōzum) preizkušanje zlata v ognju, punciranje, starejše kupa: Plin., aurum ad obrussam Suet. = preizkušeno, torej štiriindvajsetkaratno (= čisto) zlato, ex obrussā esse Petr. biti iz čistega zlata; pren.: adhibenda tamquam obrussa ratio Ci., haec eius (sc. animi) obrussa est Sen. ph. preizkus, preizkusni kamen, omnia argumenta ad obrussam exigere Sen. ph. preizkušnji podvreči = natanko pretehtati.

ob-sequor -sequī -secūtus (-sequūtus) sum (ob in sequī)

1. „ubogati“, poslušati, ravnati se po kom, popustiti (popuščati), ugoditi (ugajati), streči, ustreči (ustrezati) komu: Ca., Ter., Gell. idr., studio tuo sum obsecutus Ci., o. voluntati Ci.; s splošnim acc.: id (v tem) percupio obsequi Pl., quaedam o. Gell. v nekaterih primerih; z zahtevnim stavkom: Aug., neque uti de M. Pompilio referrent, senatui obsequebantur L.; occ.
a) komu višjemu, nadrejenemu pokoriti (pokoravati) se, pokoren, poslušen biti: dum sanctis patriae legibus obsequimur Ci., o. dictatori Eutr., optant, ne miles centurioni obsequatur T.
b) kakemu vladarju pokloniti (poklanjati) se, (po)častiti koga: multi reges … venerunt, ut ei obsequerentur Eutr.

2. vda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se, (u)streči, zadostiti (zadoščati) čemu, zadovoljiti (zadovoljevati): Pl., Q., tempus studiis suis obsequendi N., malo gloriae quam irae obsequi Cu., cum huic (sc. cupiditati) obsecutus sis, illi est repugnandum Ci., animo Ter. po svoji volji živeti; (o stvareh) poda(ja)ti, vda(ja)ti se, popustiti (popuščati), prožen (gibčen, gibek, voljan) postati (biti): aes malleis obsequitur Plin. popusti, če se kuje, caput manibus ac lateribus obsequatur Q. naj se ravna po rokah in bokih. Od tod adj. pt. pr. obsequēns -entis, adv. obsequenter ustrežljiv, ugodljiv, popustljiv, voljan: Pl., Col., Sen. ph. idr., patri sum obsequens Ter., Persas obsequentiores fore Cu., nurus obsequentissima Q., obsequenter parēre Plin. iun., haec collegae obsequenter facta L. iz popustljivosti do stanovskega kolega, in contubernio aviae obsequentissime vixit Plin. iun. se je v vsem ravnal po babici; (o božanstvih) ustrežljiv = milostljiv, milosten, dobrotljiv: Pl. (o Fortuni in Veneri).

ob-sole-faciō -ere -fēcī -factum (ixpt. iz obsolēre in facere; prim. obsolēscō) izrabiti (izrabljati), obrabiti (obrabljati): ne illam vis temporis et vetustatis obsolefaceret longitudo Arn.; nav. pass. obsole-fīō -fierī -factus sum izrabiti (izrabljati), obrabiti (obrabljati) se, metaf. = nakopa(va)ti si sramoto, doživeti (doživljati) sramoto (osramočenje), osramotiti se, izgubiti (izgubljati) ugled, veljavo ali sijaj, propasti (propadati): rivi non operā obsolefacti Sen. ph., toga obsolefacta Val. Max. oguljena, in homine turpissimo obsolefiebant dignitatis insignia Ci., auctoritas obsolefacta Sen. ph., ne paterentur nomen obsolefieri Suet.

obstájati exister; subsister

obstajati iz consister en, être composé de
nadalje obstajati continuer à exister, persister, se maintenir, se perpétrer

obstájati (-am) | obstáti (-stojím) imperf., perf.

1. essere, esistere; sussistere (tudi filoz. ):
tako je, odkar obstaja svet è così da che mondo è mondo

2. obsta(ja)ti iz consistere, constare di

obstájati existir; subsistir

obstajati iz constar de, componerse de, consistir en; (naprej živeti) sobrevivir
nadalje obstajati continuar existiendo; persistir; mantenerse; perdurar

obstáti¹ (obstojim) to exist, to subsist

obstáti iz to consist of

obstojéč existent; subsistent; existential

(še) obstojéč extant
obstojéč iz consisting of

obstojéč existant

obstoječ iz consistant en, composé de

obstojèč existente

obstoječ iz consistente en, compuesto de

ob-stringō -ere -strinxī -strictum (ob in stringere)

1. zadrgniti (zadrgovati), zategniti (zategovati), zatez(ov)ati, zavez(ov)ati, zvez(ov)ati, privez(ov)ati, (z)vezati: Col., Amm. idr., collum meum laqueo Pl., collum homini Pl., follem ob gulam Pl., Amphitruonem collo hic obstricto traham Pl. popadel (zgrabil) sem ga za grlo, o. tauros aratro Val. Fl. vpreči, obstrictis aliis (sc. ventis) H. zapreti, zaprte držati (gre za zavezani meh, v katerem ima Eol zaprte vetrove). Klas. le

2. metaf.
a) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: L., Sen. ph., Suet. idr., o. aliquem legibus, foedere, officiis Ci., beneficii vinclis ali beneficio obstrictus Ci., beneficiis obstrictus C., o. civitatem iureiurando C., sacramento Cu. ali conscientia idoneos T. pridobiti sposobne ljudi, s tem da jim razkriješ svoje naklepe, Piso alii (sc. mulieri) matrimonio se obstrinxit T. Pizon se je poročil z drugo, foedere inter se obstringi T., religione obstringi gentili (z ACI) T. po tujem običaju prisegati; abs.: iureiurando obstringere (z ACI) C., T. s prisego zagotoviti (zagotavljati); s stvarnim obj.: clementiam obstringere crebris orationibus T. zavezati se na milosrčnost, zagotavljati svojo milosrčnost, alicui fidem suam o. Plin. iun., alicui fidem suam o. in aliquā re Plin. da(ja)ti komu besedo (glede česa), ea condicione, ne cui meam fidem obstringam Plin. iun. da ne prisežem nikomur = da nikomur ničesar ne obljubim zatrdno, ut fides regis beneficio aliquo obstringeretur Iust. da se zaveže kralj na zvestobo s kako uslugo.
b) zaplesti (zapletati), zamota(va)ti: nos nefario scelere C., aliquem pecuniā et stupro in omne flagitium T., nullā mendacii religione obstrictus C. ne da bi se zapletel v zlobno laž, obstrinxisti religione populum Ci. zaplel si narod v pregreho zoper svete stvari, tanto scelere obstrictum esse Ci. kriv biti tolikega zlodejstva, o. amicos aere alieno Brutus in Ci. ep. zakopati v dolgove, nakopati dolgove, aere alieno obstricti L. epit. v dolgove zakopani, zadolženi; refl.: o. se periurio L., scelere, parricidio Ci. okrivíti (obdolžiti) se (česa) = med. α) z dat.: eidem sceleri obstrictus est Lact. β) z gen.: furti obstringitur Masurius Sabinus. ap. Gell. — Od tod iz adv. komp. pt. pf.: obstrictius bolj dolžno (zavezano, obvezano): Aug.

obšítek, obšív(ek) bordé moški spol , liséré moški spol , ourlet moški spol , ruban moški spol à border, bordure ženski spol

obšitek iz svile liséré de soie

obtok¹ [ò] moški spol (-a …) der Umlauf (denarni Banknotenumlauf, Geldumlauf, tehnika prisilni Zwangsumlauf, kotel na prisilni obtok Zwangsumlaufkessel); (krogotok, kroženje) der Kreislauf
vzeti iz obtoka einziehen, außer Kurs setzen
biti v obtoku kursieren
premoženje v obtoku das Umlaufvermögen