Franja

občudováti (-újem) imperf.

1. ammirare, contemplare; knjiž. rimirare:
občudovati športnike, razstavljene slike, pokrajino ammirare i campioni sportivi, i quadri esposti, il paesaggio
občudujejo jo zaradi elegance è ammirata per la sua eleganza

2. stimare; entusiasmarsi per

občútek sensation ženski spol , sentiment moški spol

občutek sramu sentiment de honte, pudeur ženski spol
občutek tesnobe sentiment d'angoisse
občutek za mero sens moški spol de la mesure
igrati z občutkom jouer avec expression
peti z občutkom chanter avec sensibilité (ali avec âme)
z mešanimi občutki avec des sentiments mêlés, avec inquiétude

občútiti (-im) perf. ➞ čutiti

1. sentire, avvertire; provare:
občutiti utrip srca sentire il battito del cuore

2. sentire, provare, capire

3. avvertire; accorgersi di:
na trgu se že občuti znižanje cen sul mercato si avverte già il calo dei prezzi

4. provare, sperimentare; risentire, soffrire:
občutiti gospodarsko krizo risentire la (della) crisi economica
občutiti pomanjkanje provare l'indigenza

5.
občutiti bolečino sentire, provare dolore
občutiti lakoto, strah avere fame, paura
občutiti kaj kot tuje sentirsi estraneo a qcs.

občutljív sensible, susceptible, délicat, pointilleux ; familiarno chatouilleux (hitro užaljen)

občutljiva tehtnica balance ženski spol très précise
občutljivo mesto, občutljiva točka endroit moški spol, point moški spol sensible
(figurativno) udariti na občutljivo struno faire vibrer (ali toucher) la corde sensible

občutljív sensible (za a) (tudi fot) ; med alérgico (tudi fig) ; (nežen) delicado ; (ranljiv) vulnerable ; (kočljiv) delicado; vidrioso ; (hitro užaljen) susceptible

občutljiv za barve sensible al color; fot ortocromático
občutljiv za svetlobo sensible a la luz
občutljiva točka el punto sensible

občutljívost sensibilité ženski spol , susceptibilité ženski spol , (pretirana) sensiblerie ženski spol

občutljivost za mraz, za toploto sensibilité au froid, à la chaleur
prizadeti občutljivost prijatelja blesser la susceptibilité d'un ami
občutljivost zadeve caractère moški spol délicat d'une affaire
občutljivost aparata réceptivité ženski spol d'un appareil
občutljivost za barve sensibilité à la couleur

občútno adv. sensibilmente:
kvaliteta se je občutno izboljšala la qualità è aumentata sensibilmente

obdájati (-am) | obdáti (-ám)

A) imperf., perf.

1. cingere, circondare; coronare:
srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji le città medievali erano cinte di possenti mura
jezero obdaja bukov gozd il lago è circondato da un faggeto
visoke gore obdajajo dolino alte montagne coronano la vallata

2. rivestire, coprire:
oblaki so obdali nebo il cielo si coprì di nuvole
obdati stole s prevleko rivestire i sedili

3. pren. knjiž. circonfondere; pervadere:
obdaja ga žalost è pervaso dalla tristezza

4. colmare (di):
obdajati koga z ljubeznijo, s častmi colmare uno di affetto, di onori

B) obdájati se (-am se) | obdáti se (-ám se) imperf., perf. refl. circondarsi, attorniarsi, contornarsi:
rada se obdaja z občudovalci ama attorniarsi di ammiratori

obdavčeváti (-újem) | obdávčiti (-im) imperf., perf. tassare, imporre tasse:
obdavčevati blago, dohodke, zemljišča tassare la merce, i redditi, i fondi
pretirano obdavčiti koga infiscalire contro qcn.

obdélati (-am) | obdelávati (-am) perf., imperf.

1. agr. coltivare, lavorare:
obdelavati zemljo lavorare la terra

2. lavorare, trattare; elaborare:
ročno, strojno obdelati lavorare a mano, meccanicamente
obdelati mleko trattare il latte
obdelavati podatke elaborare i dati
obdelavati kovine lavorare i metalli

3. trattare, esaminare:
obdelati neko vprašanje esaminare un problema

4. studiare:
obdelati postopke za pridobivanje izotopov studiare i processi per ottenere gli isotopi

5. žarg. (pregovoriti, pridobiti, pridobivati) convincere, lavorarsi qcn.

6. pren. (tepsti, pretepsti) bastonare, picchiare, menare; tirare addosso a, bersagliare qcn. di:
obdelali so ga z gnilimi jajci lo bersagliarono di uova marce

7. pren. stroncare; malmenare:
kritika ga je dobro obdelala la critica lo ha malmenato ben bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. obdelati knjigo catalogare un libro
les. obdelati les trattare, lavorare il legno
grobo obdelati sgrossare, sgrezzare
teh. obdelati cilinder calibrare
teh. obdelati na stružnici tornire
ekst. obdelati pravokotno squadrare
metal. obdelati žareče železo massellare

obdóbje (-a) n periodo; tempo; lasso; epoca; età; astr. fase; pesn. stagione:
obdobje doraščanja il periodo della maturazione, della crescita
povojno obdobje dopoguerra
umrljivost za tuberkulozo se je v kratkem obdobju zmanjšala la mortalità per TBC si è ridotta in breve tempo
v obdobju enega leta in un anno
časovno obdobje lasso di tempo
obdobje med obema svetovnima vojnama l'epoca fra le due guerre
vmesno obdobje parentesi
pesn. pretekla obdobja le morte stagioni (Leopardi)

obdržáti (-ím)

A) perf. ➞ držati

1. tenere:
obdržati z rokami, z zobmi tenere con le mani, coi denti

2. tenere, mantenere:
obdržati roke na hrbtu tenere le mani dietro la schiena

3. tenere, serbare:
obdržati sliko za spomin serbare la foto per ricordo

4. trattenere:
obdržati koga v bolnici, v zaporu trattenere uno in ospedale, in prigione

5. conservare; coltivare:
obdržati predpise conservare le norme
obdržati le nekatere vrste sadja coltivare soltanto alcune specie di frutta

6. mantenere:
obdržati začetni tempo mantenere il ritmo iniziale

7. (zapomniti si) tenere in mente, ricordare

8. obdržati zase, v sebi (ne povedati, ne zaupati) tenere per sé, non confidare:
obdržati novico zase tenere per sé la notizia

B) obdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. mantenersi, conservarsi; restare immutato:
vreme se ni obdržalo il tempo non ha tenuto, è peggiorato

2. ekst. salvarsi (dalla rovina), sopravvivere:
takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati una pianta così in natura non potrebbe sopravvivere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obdržati se na površini tenersi a galla
obdržati se na nogah restare in piedi
obdržati se na oblasti restare al potere, conservare il potere

obediencia ženski spol pokorščina, ubogljivost, poslušnost

obediencia ciega slepa pokorščina
reducir a la obediencia pripraviti (prisiliti) k pokorščini

obênem al mismo tiempo; simultáneamente

vsi obenem todos a la vez; todos a una

obésiti (-im) | obéšati (-am)

A) perf., imperf.

1. appendere; affiggere; sciorinare:
obesiti sliko appendere il quadro
zopet obesiti riappendere
obesiti perilo sciorinare la biancheria
obesiti plakat affiggere un manifesto

2. impiccare

3. pren. addossare, accollare, imporre (un lavoro, una fatica); appioppare, rifilare (una merce scadente); affibbiare, ascrivere (la responsabilità di qcs.)

4. pren. rifilare (menzogne)

5. nareč. (povesiti) chinare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti na klin rokavice, študij appendere al chiodo i guantoni, gli studi
obesiti na vrat accollare (un onere) a
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
obešati na veliki zvon strombazzare ai quattro venti
obesiti slušalko riappendere, riattaccare
pren. obesiti talar na kljuko gettare la tonaca alle ortiche
obesiti zastavo na drog inastare la bandiera
trg. obešati listek s ceno prezzare
obešati na veliki zvon sbandierare; propalare

B) obésiti se (-im se) | obéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. appendersi, attaccarsi; (narediti samomor) impiccarsi

2. pejor. attaccarsi, appiccicarsi:
obesiti se na innamorarsi di, sposare uno

3. obesiti, obešati se na (besedo) cercare appigli in; pren.
obešati se na vsakega dedca rincorrere ogni maschio
obešati se kot klop na appiccicarsi, attaccarsi a qcn. come una sanguisuga
obesiti se komu na vrat sollecitare, cercare insistentemente l'appoggio di
PREGOVORI:
zastonj se še pes ne obesi per niente non canta il cieco

ob-haerēscō -ere -haesī -haesum (ob in haerēscere) trdno ob (na, v) čem obviseti, obtičati: in medio flumine Lucr., inguinibus alienis obhaesisse Sen. ph., consurgenti ei lacinia obhaesit Suet., aurum stirpibus obhaerescit Ap., alveum obhaesisse ad arborem Aur.; pren.: utrisque pecunia sua obhaesit Sen. ph. je priras(t)la k srcu.

obhajílo communion ženski spol

iti k obhajilu (aller) communier
prejeti obhajilo recevoir la communion, communier

obhajílo comunión f

iti k obhajilu ir a la comunión
prejeti obhajilo hacer la comunión

obhòd (-óda) m

1. giro; sfilata; processione; corso

2. voj. ronda:
iti na obhod fare la ronda

obhodíti

obhoditi straže hacer la ronda; rondar; patrullar