Franja

nūtriō -īre -īvī (-iī) -ītum

1. rediti, preživljati, živíti, hraniti, krmiti, preživljati, vzdrževati: natus est e scopulis, nutritus lacte ferino O., aper nutritus glande H., serpente ciconia pullos nutrit Iuv., cumque nutriri alitem … placuisset Suet.; occ. dojiti: lupa pueros nutrit O.; metaf.
a) (o rastl.) kaj (vz)rediti, vzgojiti (vzgajati), omogočiti (omogočati) rast česa, da(ja)ti rasti čemu, zasaditi (zasajati) kaj: terra nutrit herbas O., semina solo nutrita O., nutrita populus O., arva nutrire H. (o Cereri), inter varias nutritur silva columnas H., hoc pinguem et placitam Paci nutritor olivam V., fruges humo nutriente Cu., ignis … nutritus fluvio populatur fervidas umbras (= arbores) Sil.; tudi o zemlji: cetera (sc. tellus) propensae Cereris nutrita favore Sil. „porodovitena“, rodovitna.
b) (o ognju) netiti: ignes suscitat hesternos foliisque et cortice sicco nutrit O., vento nutritur ignis O.
c) (o železu) rediti: atros chalybis fetus (zarodke) humus horrida nutrit Sil.

2. vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): Romae mihi nutriri contigit atque doceri H., patriis nutritus in armis Suet., (sc. Nero) apud amitam Lepidam nutritus est Suet.

3. metaf.
a) negovati, gojiti, (po)streči komu, (po)paziti na kaj, (po)skrbeti za kaj, (po)zdraviti, ohraniti (ohranj(ev)ati): cura corporum nutriendorum L. bolniška nega, naturae damnum n. L. s skrbno nego odpraviti, sorte quadam nutriendae Graeciae datus L. da prizanesljivo ravna z Grčijo, n. vires, aegrum cibis, ulcus, morbos Cels., cutem, capillum Plin., capillos, comam Eccl., vinum Cal. (po)mešati z dišavami, da se ohrani, nutriuntur optime (sc. mensae citreae) splendescantque manus siccae fricatu Plin. ohranjajo se.
b) gojiti, imeti; pospešiti (pospeševati): amorem O., furorem Sil., pacem, simultates T., mens rite nutrita H. izobražen, n. artes bonas, praecipue studia litterarum Aur., pax Cererem nutrit O., loca nutriunt carmen O., impetus ille sacer, qui vatum pectora nutrit O., n. opes Val. Max., exemplis beneficentia generis humani nutritur et augetur Val. Max., n. bella Sil., decus nutribat (gl. opombo spodaj) fortuna duci Sil. je dajala, je podeljevala.

Opomba: Stara med. obl. nūtrītor V. (Georg. 2, 425). — Iz metričnih razlogov sinkop. obl. impf.: nūtrībat V., Sil., nūtrībant V.

nux, nucis, gen. pl. nucum, f (prim. stvnem. (h)nuz = nem. Nuss)

1. oreh: Cat., Tib., Col., Mart. idr., nuces … fusae ab Romanis castris … cratibus excipiebantur L., sparge, marite, nuces (ko je nevesta stopila v sobo, so sipali po tleh orehe kot dobro znamenje od Jupitra, zato se oreh imenuje tudi:) nux iū-glāns (= Iovis glans, Διὸς βάλανος) Cels., Plin., tudi samo iūglans (gl. iūglāns) Varr., Ci.; nux abellāna (avellāna) Ca., Plin. lešnik (gl. Abella); nucibus ludere Suet. (z orehi so se otroci tudi v starem veku radi igrali), pueri, qui tam parentibus amissis flebunt quam nucibus Sen. ph.; od tod (preg.): nuces relinquere Pers. slovo dati otroškim igram (z orehi) = stopiti iz otroških let, „šibi odrasti“ = šibo prerasti; preg.: vitiosa nux Pl. ali nux cassa (quassa) Pl., H. piškav, prazen oreh = stvar, ki ni piškavega oreha vredna, ničvredna malenkost, nil intra est oleā, nil extra est in nuce duri H. (s tem se označuje kaka trditev kot očitno neskladna); kolekt. = orehi: hic nux, hic mixta est rugosis carica palmis O.

2. vsak luščinast sad, vsak sad s trdo lupino: castaneae nuces V. kostanji, quasque tulit folio pinus acuta nuces O. ali nuces pineae Mart. pinele, pinijevi orehi, amara nux Cels., Col., Plin. grenki mandelj.

3. meton. bot.
a) oreh (drevo): nucem in Sabinis (sc. de caelo tactam esse) L.
b) mandeljevec, mandeljnovec: cum se nux plurima silvis induet in florem et ramos curvabit olentis V. (Georg. 1, 187).

nyctalmus -ī, m (tuj. iz gr.) dnevna slabovidnost, dnevna brljavost: Isid.

Nyctimenē -ēs, f (gr. νυκτιμένη iz νύξ) Niktímena, samogovoreče ime v sovo spremenjene Epopejeve hčere: O., Hyg.

Nymphō -ōnis, m (Νύμφων) Nímfon

1. iz Kolofona; na Ciceronovo prošnjo je opustil svoje pritožbe proti bratu Kvintu: Ci. ep.

2. zemljiški posestnik v Kentoripi na Siciliji, žrtev Kvinta Apronija, Verovega pomočnika: Ci.

Nyssēnus 3 nísoški, níški = iz (pontskega) mesta Nisos (Nissos), v Nísu: episcopus Cod. Th.

Oasis -is, acc. -im, f (Ὄασις iz egipč. wh't (beri wahe) nižina, nižava (dobesedno „kotel“, „lonec“) ali iz koptskega onahé naseljen kraj) óazis, zelenica, „oaza“ v Libijski puščavi (Oasis minor (Ὄασις μικρά) v srednjem Egiptu, zdaj Wah el Bahire, Wah el Gharby ali Bahnasa el Kassar) poleg Oasis maior (Ὄασις μεγάλη v zgornjem Egiptu, zdaj Wah el Kebir), za časa cesarjev bivališče preganjancev: Ulp. (Dig.), Cod. I. — Od tod adj. Oasēnus 3 oázijski, oáški, oázen: Cod. Th. Oasītes -ae, m (Ὀασίτης) oázijski, oáški, oázen: nomoi Plin.

ob-ātrātus 3 (ob in ātrātus iz āter) počrnjen, počrnel, potemnjen: nascens luna si cornu superiore obatrato surget, pluvias decrescens dabit Plin.

ob-aurātus 3 (ob in aurātus iz aurāre) pozlačen: [s]occis obauratis inductus Ap.

občudovánje admiración f

občudovanja vreden admirable; digno de admiración, maravilloso
občudovanje samega sebe admiración f de sí mismo
ne priti iz občudovanja no salir de su admiración
zbuditi občudovanje causar admiración

ob-dulcō -āre (-āvī) -ātum (ob in dulcāre iz dulcis) (o)sladiti (oslajati), (za)sladiti, začiniti (začinjati): aliquid sale o. Cael., fauces Aug., Ambr., fontes amari obdulcati Vulg.; metaf.: animam sapientis o. Ambr.

obgòvit -a -o: -a pita pita narejena iz testa, razvaljanega v liste, gl. tudi obga

običáj (osebni) habit, habitude, wont; (splošen) use, usage, custom

po mojem običáju according to my wont
dvorski običáj etiquette
trgovski običáj (uzanca) usance
splošno privzet običáj common practice
star običáj an old (ancient) usage
ukoreninjen običáj inveterate habit
običáji in navade habit and custom, arhaično use and wont
to mu je postal običáj it became a habit with him, this has grown habitual with him, it grew upon him
prekiniti z običájem to break a habit
priti iz običája to fall out of use (ali into disuse)
običáj nastane, vznikne custom springs up (ali arises)
drugi časi, drugi običáji other times, other manners
običájen habitual; customary; usual; wonted; common
nekaj običájnega a common (ali a usual) thing
to ni več običájno that's no longer the way
to pri nas ni običájno this is not the custom here
to je postalo običájno pri nas it has become the usual thing with us

običajno pravo stalna zveza
pravo (nezapisano pravo) ▸ szokásjog
Burgundski zakonik je vseboval burgundsko običajno pravo in je značilen germanski zakonik iz tistega obdobja. ▸ A burgund szokásjogot rögzítő jegyzék volt, a korszak számos germán törvénykönyvének jellegzetes példája.

obiettore m oporečnik:
obiettore di coscienza voj. oporečnik iz vesti

objecteur [ɔbžɛktœr] masculin ugovarjalec

objecteur de conscience kdor iz političnih ali verskih razlogov noče služiti vojaščine

objection [-ksjɔ̃] féminin ugovor; očitek; ovira

faire des objections ugovarjati
il n'y a pas d'objection à cela proti temu ni ugovora
soulever une objection dati svoj ugovor, ugovarjati
réfuter une objection ovreči ugovor
objection de conscience odklanjanje vojaške službe iz političnih ali verskih razlogov

objekt² [é] moški spol (-a …)

1. gradbeništvo, arhitektura zgradba: das Gebäude (tovarniški Betriebsgebäude)
objekt/objekti kompleks: die Anlage (tovarniški Fabrikanlage); das Objekt
proizvodni objekt die Betriebsstätte
varovanje objektov der Objektschutz, der Wachdienst

2. zid, pregrada, prestrezna zgradba ipd.: das Werk (trajen permanentes, sestavljiv regulierbares), das Bauwerk, -werk (jekleni Stahlwerk, posamični Einzelwerk, prestrezni Auffangwerk, protiplazni Verbauungswerk, robni Randwerk, žični/iz žičnih vrvi Kabelnetzwerk)
… objekta Werk- (del das Werkteil, sestavina das Einzelteile, območje das Werkfeld, območje konca Werkendfeld, konec območja das Werkfeldende, dolžina die Werklänge, vplivna dolžina wirksame Werklänge, tip der Werktyp)
niz objektov die Werkreihe
neposredni varovalni objekt unmittelbarer Objektschutzbau ( množina -bauten)

objestnost [é] ženski spol (-i …) der Übermut; der Mutwille, die Mutwilligkeit
iz same objestnosti vor lauter Übermut
pravo iz objestnosti mutwillig

oblačilo samostalnik
1. pogosto v množini (izdelek iz blaga) ▸ ruha, ruházat, öltözékZaradi nizkih temperatur so nujno potrebna topla oblačila. ▸ Az alacsony hőmérséklet miatt elengedhetetlen a meleg ruházat.Povezane iztočnice: civilna oblačila

2. ponavadi v množini (zunanja podoba) ▸ köntös, ruha
Stara ideja je dobila le nova oblačila. ▸ A régi elképzelést új köntösbe bújtatták.
Nostalgija je simptom sedanjosti, preoblečen v oblačila preteklosti. ▸ A nosztalgia a múlt köntösébe öltöztetett jelen tünete.
Komunisti, preoblečeni v nova nacionalna oblačila, so storili vse, da bi obdržali oblast. ▸ Az új nemzeti ruhát öltött kommunisták mindent megtettek, hogy megtartsák a hatalmat.