Franja

strīdeō -ēre, strīdī, (—), pesn. strīdō -ĕre, strīdī, (—) (indoev. onomatop. kor. *strī̆-d-, *strei-d-, *strī̆-g-, *strei-g-; prim. gr. τρίζω [pf. τέτριγα] cvrčim, τρισμός [iz *(s)trid-smos] cvrčanje, lat. strix) nečist, brneč glas od sebe dajati = cvrčati, brneti, piskati, sičati, sikati, žvižgati, bučati, šumeti, šumljati, vršeti, drskljati, prasketati, pokati, pokljati, brenčati, škripati, rožljati, hrupeti, hrumeti, delati hrup (trušč), kričati, vriskati, vreščati, šumotati, hreščati, ropotati, grmeti, grmotati, žvenketati, žvenkljati, žuboreti ipd.: Enn., Sen. tr., Plin. iun., Ambr. idr., striduntque cavernis stricturae V. cvrčijo, stridentia aera V., candens ferrum e fornacibus … stridit Lucr., cum … fistula tenui stridente foramine longas eiaculatur aquas O., pars (sc. membrorum) in veribus stridunt O., quoniam … stridat noctibus (sc. gryllus) Plin. cvrči, črička, črika, aspiciunt … stridĕre apes utero V. da brnijo, quod horrenda stridĕre nocte solent (sc. striges) O. hukati, oglašati se huhu, belua Lernae, horrendum stridens V. sikajoča, serpentum Cerberus ore stridet Tib., horribili stridebat tibia cantu Cat. je piskala (zvenela), stridens stipula V., stridentes tubae Lucan. bučeče, doneče, mare sollicitum stridit V. buči, stridens aquilone procella V. hrumeča, stridunt silvae V. šumijo, stridens sagitta V. brneča, brenčeča, stridentque hastilibus aurae V. sulice brnijo (brenčijo) skozi zrak, stridentes alae V. vršeče, stridentia plaustra V. škripajoči, foribus cardo stridebat aënis V., stridunt aquilone rudentes O. škripajo, stridit sub pectore volnus V. iz rane privreva (vre, priteka, lije, brizga) kri; pesn. (o ljudeh ali njihovem glasu) sičati, sikati, šepetati, šušljati, hreščati, škripati: Acc. fr., Pac. fr. idr., illa (sc. puella) sonat raucum quiddam atque inamabile: stridet (po novejših izdajah ridet), ut rudit a scabra turpis asella mola O., strīdens vocula (sc. anūs) Ap., vidēres stridĕre sēcrētā dīvīsōs aure susurrōs (sigmatizem!) H. kako si na razne strani šušljaje šepečejo na posebej nastavljeno uho, Troglodytae strident magis quam loquuntur Mel. bolj hreščijo, strident animae Stat., pressoque diu stridēre molari Iuv., (sc. aeger) dentibus stridet Cels. škripa.

strigilis -is, acc. -em (-im: Luc. ap. Char.), abl. -ī, gen. pl. -ium, f (stringere)

1. strgalo, čohalo, strgáč, strgúlja, strúg, strugáča, strúglja, ščrbálo, s katerim so si pri kopanju s kože strgali mazilno olje: Pl., Varr. ap. Non., Ci., H., Sen. ph., Pers., Col., Plin., Iuv., Mart.

2. ušesno brizgalce: Cels.

3. košček suhega (čistega, samorodnega) zlata (pri Hispancih): Plin.

4. užlebljenost, žlebljenost, žlebatost, žlebovitost, žlebičje, žlebovje, žlebež na stebrih: et circa striglium cava et angulos striarum linea corpora tangat (gl. opombo) Vitr., quod striarum et striglium circuitus maiorem efficit lineae longitudinem (gl. opombo) Vitr.

Opomba: Sinkop. gen. pl. striglium: Vitr.; sinkop. dat. pl. striglibus: Iuv.

string^*2 [striŋ]

1. prehodni glagol
opremiti s strunami (violino itd.) ali z žicami; opremiti (lok) s tetivo; nategniti, napeti (vrvico, tetivo itd.); zadrgniti, zavezati; privezati z vrvico; odstraniti nitke (pri fižolu)
poetično uglasiti (violino itd.); razširiti, nategniti
figurativno napeti (živce, moči itd.); (na)nizati (bisere), obesiti (across prek)
figurativno povezati
ameriško, sleng za nos koga voditi, norčevati se iz

2. neprehodni glagol
postati vlaknat; razvleči se (lepilo itd.); tvoriti vrsto ali verigo

stringed instruments glasba godala, godalni instrumenti
to string a room with festoons obesiti girlande na sobne stene
to string one's shoes zavezati si čevlje
strung up napet, živčen, razburjen, razburljiv
to string along with ameriško, pogovorno pridružiti se (komu), iti s kom, plesati, kot (nekdo) žvižga
to string out napeti, nategniti
to string up napeti (živce itd.); pripravljati (koga) na kaj, spodbujati; pogovorno obesiti
to string o.s. up for a deed opogumiti se za neko dejanje
to be strung up biti v stiski, v zagati, v težavah

stringere^*

A) v. tr. (pres. stringo)

1. stisniti, stiskati:
stringere il cuore pren. stisniti pri srcu, globoko ganiti
stringere i denti stisniti zobe (tudi pren.);
stringere i freni pren. zategniti vajeti
stringere la mano a qcn. stisniti komu roko
stringere qcn. al petto stisniti koga k prsim

2. knjižno vihteti (meč)

3. pritisniti, pritiskati ob; obsedati:
stringere una città d'assedio oblegati mesto
stringere qcn. al muro pritisniti koga ob zid

4. skleniti, sklepati:
stringere amicizia con qcn. spoprijateljiti se s kom
stringere un patto skleniti dogovor

5. tiščati (čevlji)

6. med. zapreti, zapirati (blato)

7. krajšati, zožiti (obleko)

8. ekst. omejiti:
stringere il credito omejevati kredite

9. pren. povzeti, povzemati:
stringere un discorso povzeti
stringi, stringi non si è concluso niente na koncu skratka ni bilo nič opravljeno

10. pren. (accelerare) pospešiti, pospeševati (delo, tempo):
stringere il passo pospešiti korak; glasba
stringere il tempo pohiteti, pospešiti tempo

B) v. intr.

1. (urgere) pritisniti, pritiskati:
il tempo stringe čas pritiska

2. šport
stringere al centro, a rete prenesti, podati žogo v središče, pred mrežo

C) ➞ stringersi v. rifl. (pres. mi stringo)

1. stisniti, stiskati se k:
stringersi addosso a qcn. planiti na koga

2.
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni

stróg (-a -o) adj.

1. severo, rigoroso, austero:
strog učitelj un maestro severo
strog pogled sguardo severo

2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto

3. aspro, duro; inflessibile:
stroga kritika critica aspra
dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura

4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
strogi vegetarijanec vegano

5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
po strogi logiki a rigor di logica

6. (oblikovno preprost) severo, austero:
pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero

7. pren. di tomba:
zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
strog policijski nadzor piantonamento
strog sodnik catone; iron. censore

strombus -ī, m (tuj. στρομβός) strómb, vrsta zavitega polža: strombi in aceto putrefacti lethargicos excitant odore Plin., strombi quoque carnes tritae et in mulsi III heminis pari modo aquae aut, si febres sint, ex aqua mulsa datae proficiunt Plin., delphini adipe linamenta inlita accensa excitant volva strangulata oppressas, item strombi in aceto putrefacti Plin.

stropicciare

A) v. tr. (pres. stropiccio)

1. drgniti:
stropicciarsi le mani meti si roke
stropicciarsi gli occhi meti si oči
stropicciare i piedi cepetati z nogami

2. nareč. mečkati

B) ➞ stropicciarsi v. rifl. (pres. mi stropiccio):
stropicciarsi di pog. požvižgati se na

stroš|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. die Ausgabe, die Auslage, die Aufwendung, der Kostenpunkt (dodatni Nebenausgabe, sodni Gerichtsauslage)
posamezni strošek der Kostenpunkt, množina : Einzelkosten množina

2.
stroški množina Kosten množina, Unkosten, -kosten
(dejanski Ist-Kosten, dodatni Mehrkosten, fiksni Fixkosten, indirektni/posledični Folgekosten, investicijski Investitionskosten, kovni Prägekosten, osnovni/proizvodni Gestehungskosten, lastni Selbstkosten, materialni Materialkosten, Sachkosten, mezdni Lohnkosten, nabavni Anschaffungskosten, nadomestitveni Wiederbeschaffungskosten, obratovalni Betriebskosten, obratovalni za stanovanje Bewirtschaftungskosten, Nebenkosten, ocenjeni Normalkosten, pogrebni Begräbniskosten, Beerdigungskosten, poslovni Geschäftskosten, postranski Nebenkosten, potni Reisekosten, Wegekosten, pravdni [Prozeßkosten] Prozesskosten, prevozni Fahrtkosten, prodajni Vertriebskosten, proizvodni Erzeugungskosten, Herstellungskosten, Herstellkosten, Produktionskosten, reklamni Werbungskosten, Werbekosten, selitveni Umzugskosten, Übersiedlungskosten, skupni Gesamtkosten, Gemeinkosten, sodni Gerichtskosten, standardni Plankosten, Standardkosten, stranski Nebenkosten, dela Arbeitskosten, dostave Zustellungskosten, gospodinjstva Haushaltungskosten, gradnje Baukosten, izdelave Fertigungskosten, izvršbe Exekutionskosten, komunalne ureditve Erschließungskosten, neizkoriščene kapacitete Leerkosten, ogrevanja Heizkosten, prehrane Verpflegungskosten, po kosu Stückkosten, obnove Wiederinstandsetzungskosten, popravila Reparaturkosten, posojila Kreditkosten, razpošiljanja Versandkosten, razvoja Entwicklungskosten, reševalne akcije der Rettungsaufwand, Bergungskosten, skladiščenja Lagerkosten, stečajne mase Massekosten, tiskovni Druckkosten, transportni Beförderungskosten, Transportkosten, vzdrževalni Wartungskosten, Erhaltungskosten, Instandhaltungskosten, za otroka Unterhaltskosten, za osebje Personalkosten, za reprezentanco Repräsentationskosten, Repräsentationsaufwendungen, življenjski Unterhaltskosten, Lebenshaltungskosten)
prihranek pri stroških die Kosteneinsparung
pavšalni prispevek k stroškom der Pauschalkostenbeitrag
pribitki k stroškom der Kostenzuschlag
analiza stroškov in koristi die Kosten-Nutzen-Analyse
biti zavezan plačilu stroškov kostenpflichtig sein
delež stroškov der Kostenanteil
določitev stroškov der Kostenpunkt
kalkulacija stroškov die Kostenkalkulation
načrtovanje stroškov die Kostenplanung
povračilo stroškov die Vergütung
naraščanje stroškov der Kostendruck
obračun stroškov die Kostenrechnung, Kostenberechnung
ocena stroškov der Kostenüberschlag
povračilo stroškov die Aufwandsentschädigung, die Kostenvergütung, die Kostenerstattung, der Kostenersatz, die Unkostenerstattung
pravica do povračila stroškov der Kostenerstattungsanspruch, Kostenersatzanspruch
predračun stroškov der Kostenvoranschlag
razdelitev stroškov die Umlage von Kosten
struktura stroškov die Kostenstruktur, der Kostenaufbau
vzporejanje planskih in realnih stroškov der Soll-Ist-Vergleich
zavezanec plačila stroškov der Kostenpflichtige ( ein -r)
zgornja meja stroškov Vorgabekosten
znižanje stroškov die Kostenminderung, Kostendämpfung, Kostensenkung
zvišanje stroškov die Kostensteigerung
ki znižuje stroške [kostensparend] Kosten sparend, kostendämpfend
ki zvišuje stroške kostensteigernd
na državne stroške auf Staatskosten
nakopati si stroške sich in Unkosten stürzen
ne bati se stroškov keine Kosten scheuen
predujem za stroške der [Kostenvorschuß] Kostenvorschuss
prispevek za stroške der Unkostenbeitrag
vreči se v stroške sich in Kosten stürzen, sich in Unkosten stürzen
to je odvisno od stroškov das ist Kostenfrage

3. (poraba) der Aufwand, Kostenaufwand, Geldaufwand (dodatni Mehraufwand, namenski Zweckaufwand, materialni Materialaufwand, mezdni Lohnaufwand)

4. (izdatki) Spesen množina (bančni Bankspesen, potni Reisespesen, režijski Regiespesen, skladiščni Lagerspesen)
obračun stroškov die Spesenabrechnung
brez stroškov spesenfrei

stróšek dépense ženski spol

stroški frais moški spol množine, dépenses ženski spol množine, coût moški spol
brez stroškov sans frais, exempt de frais, tous frais payés, net de tous frais, gratuit(ement), à titre gratuit (ali gracieux)
na stroške aux frais de, à la charge de, figurativno aux dépens de
na državne stroške aux frais de l'État
na moje stroške à mes frais
na skupne stroške à frais communs
z velikimi stroški à grands frais
po odbitku vseh stroškov tous frais déduits, déduction faite de tous les frais
gospodinjski stroški dépenses ménagères (ali du ménage)
lastni stroški prix cofltant (ali de revient)
obratni stroški frais d'exploitation
pogrebni stroški frais d'enterrement (ali d'inhumation)
stroški s popravilom frais de réparation
poslovni stroški frais généraux
postranski stroški dépenses (ali frais) accessoires, frais supplémentaires, extras moški spol množine
potni stroški frais de voyage (ali de déplacement)
pravdni stroški frais de procès, dépens moški spol množine (de l'instance)
prevozni stroški frais de transport
proizvodni, proizvajalni stroški frais de production, coût de la production (ali de la fabrication)
stroški za razpošiljanje frais d'expédition
režijski stroški frais de régie
selitveni stroški frais de déménagement
sodni stroški frais de justice, dépens
stavbni stroški coût (ali frais) de construction
tiskarski stroški frais d'impression
večji stroški surcroît moški spol de dépenses
vzdrževalni stroški frais (ali dépenses, coût) d'entretien
založniški stroški frais d'édition (ali de publication)
delati si stroške za koga se mettre en frais pour quelqu'un
kriti stroške couvrir les frais (ali les dépenses)
poravnati stroške za kaj supporter (ali faire) les frais de quelque chose
povrniti stroške rembourser les frais (ali les dépenses)
povzročiti stroške faire (ali occasionner, entraîner) des frais (ali des dépenses)
prevzeti del stroškov prendre une partie des frais à sa charge, intervenir dans les frais

stróšek coste m ; costa f

stroški pl gastos m pl
z majhnimi (velikimi) stroški a bajo (a gran) coste
nekoristen, nepotreben strošek derroche m
na moje stroške a costa mía
lastni stroški coste m, costo m (propio)
na skupne stroške a gastos comunes
po odbitku vseh stroškov deducidos todos los gastos
povrnitev stroškov reintegro m (ali re(e)mbolso m) de los gastos
proračun stroškov presupuesto m de los gastos
proračun gradbenih stroškov presupuesto m de obras
stroški za popravilo (s pošiljanjem) gastos m pl de reparación (de envío)
gradbeni (izdajatejski, poslovni, rubežni, reprezentančni, tiskarski, vzdrževalni, stranski, prevozni, potni) stroški gastos m pl de construcción (de publicación, generales, de embargo, de representación, de impresión, de entretenimiento, accesorios ali adicionales, de transporte, de viaje)
pravdni stroški costas f pl procesales, (civilnopravni) costas (del procedimiento)
obratni stroški gastos de explotación (ali de producción ali de servicio)
režijski stroški gastos de administración (ali de la impresa)
selitveni stroški gasto de traslado, gastos de mudanza
biti povezan s stroški originar (ali traer consigo) gastos
delati si stroške hacer gastos, fam meterse en gastos
povrniti stroške re(e)mbolsar los gastos
dobiti stroške povrnjene resarcirse de los gastos
povzročati stroške ocasionar (ali originar) gastos

strūma -ae, f (iz *strūdmā; prim. srednjeang. strūten, strouten nabrekniti (nabrekati), biti poln) otekle vratne žleze, vratnožlezna oteklina (vratno)žlezni otòk, bezgávka, nav. pl. bezgávke ali starejše brámorji, skrofuloza (škrofuloza), škrofeljni, golša(vost): Cels., Plin. idr., Vatinii Ci. ep.; v pl.: si … strumae denique ab ore demigrarunt Ci.; pren. (z namigom na Vatinijeve bezgavke): ei medentur rei publicae, qui exsecant pestem aliquam tamquam strumam civitatis Ci.

struō -ere, strūxī, strūctum (prim. sternō (kor. *streu-), gr. στρώννυμι, got. straujan, stvnem. strewen, nem. streuen, ang. strew)

1. skladaje ali v vrsto zložiti (zlagati), sklasti (skladati), postaviti (postavljati) eno na drugo ali eno ob drugo, eno poleg drugega: lateres C., arboribus caesis … inque pyram structis O., ferunt … gigantas congestos struxisse ad sidera montes O., structis cantat avenis O. na piščal (iz lubja ali bilke), na frcko, na trobelo; metaf. iz besed zložiti (zlagati), sestaviti (sestavljati): ex praepositione et duobus vocabulis dure videtur struxisse Pacuvius „Nerei repandirostrum, incurvicervicum pecus“ Q.

2. occ.
a) (na)kopičiti, obložiti (oblagati): quinquaginta intus famulae, quibus ordine longam cura penum struere et flammis adolere penates V., rem Pers., opes Petr., Lact., altaria donis V.
b) (s prolept. obj.) umetno sklasti (skladati), nanesti (nanašati), (z)graditi, (se)zidati, postaviti (postavljati), narediti (delati), izdelati (izdelovati): acervum H., videre trichilas structas C., struere domos H., moenia, templa V., robore secto ingentem struxere pyram V., struere rogos, aggerem T., congeriem armorum T. zmagoslavno znamenje iz (umetno) naloženega orožja, fornices … simplici laterum ordine structos esse L., murus, cuius inferiora saxo, superiora crudo latere sunt structa Cu., villa structa lapide quadrato Sen. ph., e latere duro aut silice aequato veluti latericios parietes struere Plin.; abs.: in struendo C., structura, qua frequentissime Romae struunt Plin. gradijo, aliae apes struunt Plin. gradijo (zlagajo, skladajo) satovje; od tod subst. pt. pf. n: quasi … ad tornum saxorum structa Lucr. kakor ob dletu (z dletom) zgrajeno (postavljeno) skalovje; metaf. α) prirediti (prirejati), snovati, snuti, pripraviti (pripravljati), organizirati, načrtovati, (po)skrbeti za kaj, ustanoviti (ustanavljati): publicis locis struere convivia T., quid studiosa cohors operum struit? H. kaj snuje (počne)?, struebat iam fortuna … initia causasque imperio T. je ustanavljala (snovala) in utemeljevala samodrštvo (samovladarstvo = vladarsko rodovino). β) (kaj hudega) snuti, (na)snovati, naplesti (napletati), pripraviti (pripravljati), načrtovati, nameniti (namenjati), (na)kaniti, (osebe) (na)ščuvati: Pl., Ter., Corn., Don. idr., quid struis? quid struit? V., aliquid calamitatis filio struere Ci., dices me ipsum mihi sollicitudinem struere Ci. ep., struere odium in alios Ci., periculosas libertati opes L., alicui insidias L. pripravljati komu zasedo, nastavljati komu zanko, zalezovati koga, prežati na koga, mortem T., alicui pericula Sen. ph., mendacium L. kovati, causas T. izmisliti (izmišljati) si, clam consilia recuperandi regni T., crimina et accusatores T. snovati obdolžitve in ščuvati tožnike, struebantur, qui monerent perfugere ad Germaniae exercitus T. ščuvali (nagovarjali) so ljudi, da bi jima svetovali …
c) (lepo, dobro) urediti (urejati), postaviti (postavljati) v red, spraviti (spravljati) v red: aciem L., V., T., manipulatim structa acies L., omnes armatos in campo struxit L., structi stabant L. v urejenih vrstah, v bojnem redu; metaf.: struere verba Ci., compositi oratoris bene structam collocationem dissolvere Ci., struere orationem, ulteriora Q., structus compositusque sermo Arn.; pren. urediti (urejati), določiti (določati, določevati): varios per saecula reges Val. Fl.
d) koga s čim oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), opremiti (opremljati), priskrbeti (priskrbovati) komu kaj: infructuosis genitalibus structi Tert., matres experimentis omnium affectuum structae Tert., sermo autem spiritu structus est Tert.
e) (za)mašiti: aures habere structas Arn. zamašena = zaprta, nedostopna. — Od tod adv. pt. pf. strūctē

1. okrašeno, olepšano, nališpano, nakičeno: structius prodire Tert.

2. metaf. urejeno: historiam scripsere Sallustius structe, Pictor incondite Fr.

str̂van -vna -o mrhojeden: strvan pas; biti strvan na koga, na što močno si želeti koga, česa, kaj

stub [stʌb]

1. samostalnik
štor, panj, klada; okrnek, (zobna) škrbina; čik, ogorek (cigarete), ostanek, konček (svinčnika itd.); pila s topim koncem; star klin, žebelj iz konjske podkve
ameriško kupon, talon (čekovne knjižice), kontrolni odrezek
ameriško, pogovorno čokata oseba, neotesanec, "štor"
ameriško kratka stranska železniška proga

2. prehodni glagol
krčiti ali trebiti štore (večinoma up)
izkopati korenine; ugasiti cigareto; (z nogo) udariti ali zadeti (against ob)
razbiti, zmečkati

to stub stones razbijati, tolči kamne v gramoz
to stub one's toe udariti, zadeti z nožnim prstom ob, figurativno opeči si prste, biti zavrnjen

studious [stjú:diəs] pridevnik (studiously prislov)
študijski, učenjaški, nagnjen k študiju, k študiranju; marljiv, skrben, pazljiv, prizadeven
zastarelo nameren, premišljen, kontemplativen

with studious care z veliko skrbnostjo
to be studious of paziti na, biti zaskrbljen za
to be studious to prizadevati si za
to be studious to please rad drugim ugajati
he has a studious turn rad ima učenje (študij, knjige)
to live (to lead) a studious life posvečati se študiju, pridno študirati

studium -iī, n (studēre)

1. notranji nagon, prizadevanje, prizadeva, teženje, težnja, vnema, vnetost, veselje, sla do česa, pohlep, želja, poželenje po čem, poželevanje česa; abs.: Enn. ap. Prisc., Pac. fr., Col., Sen. ph., Dig. idr., meo de studio studia erant vestra omnia Pl. meni ugajati je bilo vse vaše prizadevanje, vsa vaša prizadevanja so bila usmerjena v to, da bi ugajali meni, vide, quam iniquus sis prae studio Ter. v svoji vnemi (vnetosti), studium est animi adsidua et vehemens ad aliquam rem adplicata magna cum voluptate occupatio Ci., studium ad (in) aliquid conferre Ci., incensi studio Ci., non studio (strastno) accusare, sed officio defendere Ci., studium semper adsit, cunctatio absit Ci., summo studio dicere Ci. ali magno, nullo studio agere C. z … vnemo, et hoc studio pravus facis H. nalašč, quot capitum vivunt, totidem studiorum milia H.; s subjektnim gen.: amici Ci., de studiis principum omnia perscripta N. o težnjah, studio regum intellecto Iust. namero; z objektnim gen.: Acc. fr. idr., vitae Afr. ap. Non. način življenja, quaestūs Ci. dobičkoželjnost, laudis Ci. slavohlepje, častihlepje, veri reperiendi Ci., pugnae C., Lucr. ali pugnandi C. bojaželjnost, bojevitost, armorum Plin. iun., abigendi studium quasi artem exercent Dig. namero; z dat. gerundivi: studium probandis provinciarum ac militiae rectoribus Aur.; s praep.: studii erga te testis Ci. ep., studium bonorum in me Ci. ep., studium suum in rem publicam S., studium ad frugalitatem multitudinis provocavit Iust.; z inf.: foedum studium citharā ludicrum in modum canere T., studium … a deo homines revocare Cypr.; z ACI: viris esse advorsas aeque studiumst Ter.

2. naklonjenost, vdanost, ustrežljivost, ugodljivost, posebna ljubezen, zanimanje, skrb, navdušenost, navdušenje za koga, pristran(sk)ost glede koga, navdušeno sočustvovanje s kom (naspr. ira, iracundia, odium); abs.: studio, consilio, auctoritate me adiuvit Ci., studium atque aures Ci. blagohoten (dobrohoten) posluh, studium et iracundiam suam rei publicae dimittere Ci. zanimanje, pauca … tradere … sine ira et studio T. brez jeze (sovraštva) in brez pristranskosti, studiis odiisque carens Lucan., quod studium et quem favorem secum in scaenam attulit Ci., studium favorque Plin. iun., studio ac suffragio viam sibi munire Ci., et beneficio accepto et studio perfecto Ci.; s subjektnim gen.: studia hominum excitare (pridobi(va)ti si) C. ali retinere (ohraniti (ohranjati) si, obdržati) Ci., studium populi ac favor Fl.; z objektnim gen.: studium salutis meae Ci. zanimanje, skrb za … , studium rei publicae S. domoljubje, rodoljubje, patriotizem; s praep. (zlasti poleg subjektnega gen.): studium in populum Romanum T., Diviciaci summum in populum Romanum studium C., studia Numidarum in Iugurtham accensa S., studia hominum (vsega sveta) accensa in Agrippinam T., eorum erga se studium Auct. b. Afr., studium et fides erga clientes Suet., studia nostra circa tuendos socios Plin. iun.; occ. strankarska privrženost, strankarska naklonjenost, pristranska naklonjenost, pristran(sk)ost, pristrástje, neobjektivnost; abs.: testes sine ullo studio dicebant Ci., senatum in studia diduxerat T. je (bil) razcepil na stranke, minus cupiditatis ac studii L.; s subjektnim gen.: studia competitorum Ci. strankarska vnetost (prizadevnost, vnema), studium partium Ci. strankarsko prizadevanje, strankarska težnja, studia partium S. strankarska prizadevanja, strankarske težnje, pristrastje, senatuque in ipso erant studia nimiam severitatem aspernantium, pluribus nihil mutandum censentibus T. razpad na dve stranki.

3. (marljivo, skrbno) ukvarjanje (pečanje) s čim, predmet ukvarjanja: studio rerum rusticarum provectus sum Ci., sunt pueritiae certa studia, sunt extrema quaedam studia senectutis Ci., studia venandi Ci., praecipuo nandi studio T., studio citharae deditus H., immoritur studiis H. mori se s svojim delom; occ.
a) posebno zanimanje za kaj, posebno veselje do česa, posebna sla po čem, najljubše delo (opravilo), priljubljeni posel, priljubljeno opravilo: eorum obsequi studiis Ter., cum studio tuo sim obsecutus Ci., studiis suis obsequi ali studiis eorum inservisse N., studiis generorum obsistere Ci., venio nunc ad istius (sc. Verris), quemadmodum ipse appellat, studium, ut amici eius, morbum, ut Siculi, latrocinium Ci.
b) ukvarjanje z znanostjo ali umetnostjo, znanstveno prizadevanje, znanstvene težnje, učenje, proučevanje, preučevanje česa, študij, znanstveno delo, v pl. tudi nauki: haec studia adulescentiam alunt, senectutem oblectant Ci., studiaque haec (sc. Graecarum artium ac disciplinarum) … in Latio vehementius tum colebantur Ci., mihi tua ista studia placuerunt Ci., haec inter nos studia exercere Ci. ep., se … studiis illis dedisse Ci., studiis septem dedit annos H., o seri studiorum H., in studiis vitam egi O. pesnikujoč, studium quid inutile temptas? O. (o pesništvu), nullum tempus vacare patiaris a studiis Sen. ph., studia altissimus iste secessus suggerit Plin. iun., dictitat ad studium hunc se adplicasse musicum Ter., histrionale studium T.; s subjektnim gen.: studia Graecorum Ci., acerrima et fecundissima eorum studia T.; z objektnim gen.: litterarum Ci., N., Sen. ph., eloquentiae Ci., T., iuris, dicendi, scribendi, discendi Ci., philosophiae N., sapientiae T.; meton. v pl. α) veda, znanost, znanstvo; redko v sg. = znanstvena panoga, veja znanosti, stroka: si non intendes animum studiis H., ad studiorum atque artium contentionem revertamur Ci., studia, quibus tingendus est animus Sen. ph., sedem ac magistram studiorum Massiliam habuit T., studia humanitatis Plin. iun. ali studia liberalia Sen. ph., Suet., Aug., Antiochia urbs liberalissimis studiis adfluens Ci.; huiusce rei coniuncturam de tuo ipsius studio facillime ceperis Ci. β) umetnost, spretnost, izurjenost: augurandi studio Galli callent Iust.; pesn. metaf. (o konju): studiorum atque immemor herbae victor equus V. γ) slovstvena dela, književna dela, književnost, slovstvo, literatura: omnia ingenia, quae lucem studiis nostris attulerunt, tunc nata sunt Sen. rh. δ) kraj učenja, učni kraj, učilnica: privatarum aedium studia sibi interdicta esse cognoscant Cod. Th.

study¹ [stʌ́di] samostalnik
(često množina) študij, študiranje, učenje; skrbno proučevanje; marljivost, vnema, trud, mar
gledališče učenje vloge; kar je vredno proučevanja, predmet proučevanja; znanstveno proučevanje ali raziskovanje (in, of česa)
veja znanosti, polje znanstvenega proučevanja; (umetnost) studija, skica, model
glasba etuda; študijska ali delovna soba
gledališče, sleng kdor se uči vlogo

study of languages študij (učenje) jezikov
to be a good (a slow) study gledališče, sleng igralec, ki se z lahkoto (s težavo) nauči svojo vlogo
to be in a brown study figurativno biti globoko zatopljen (izgubljen) v svoje misli
his study is to do right on si prizadeva napraviti, kar je prav
to make a study of s.th. skrbno kaj študirati ali opazovati
I made it my study to satisfy him prizadeval sem si, da bi mu ugodil (ustregel njegovim željam)

Stuhl, der, (-/e/s, Stühle) stol; (Sitz) sedež; Medizin blato; Technik podstavek, ogrodje; der Heilige Stuhl Sveti sedež; elektrischer Stuhl električni stol; figurativ heißer Stuhl (močen) motor; jemandem einen Stuhl anbieten povabiti koga, naj se vsede; jemandem den Stuhl vor die Tür setzen postaviti (koga) pred vrata, vreči (koga) ven; jemandes Stuhl wackelt (komu) se maje stolček; an jemandes Stuhl sägen žagati koga; an seinem Stuhl kleben oklepati se funkcije; vom Stuhl fallen pasti s stola ( tudi figurativ ); jemanden vom Stuhl reißen figurativ kar privzdigniti (koga); sich zwischen zwei/alle Stühle setzen pokvariti si vse šanse; zwischen zwei/allen Stühlen sitzen ostati na cedilu

stultify [stʌ́ltifai] prehodni glagol
znoriti; osmešiti, blamirati, izpostaviti posmehu ali norčevanju; napraviti absurdno (neumno, smešno); dati smešen videz; napraviti kaj brezkoristno ali brez vrednosti; nasprotovati (o.s. si)
pobijati, demantirati, postaviti na laž, ovreči
pravno proglasiti za neprištevnega (nerazsodnega)

to stultify o.s. (o)smešiti se, blamirati se
he stultifies his own arguments on pobija svoje lastne argumente

stultitia -ae, f (stultus) neumnost, nespamet(nost), bebavost, neprevidnost, glupost, budalost, abota, preprostost, preproščina (naspr. prudentia, sapientia): Pl., Ter. idr., est proprium stultitiae aliorum vitia cernere, oblivisci suorum Ci., stultitia … excusationem non habet Ci., malim equidem indisertam prudentiam quam stultitiam loquacem Ci., non enim omnis error stultitia est dicenda Ci., nolite … stultitia ac temeritate vestra aut animi imbecillitate omnem Galliam prosternere C., quo facilius caream stultitiae atque arrogantiae crimine Hirt., stultitiamque meum crimen debere vocari O., stultitia est sedendo aut votis debellari credere posse L.; tudi v pl.: hominum ineptias ac stultitias … non ferebat Ci.; stultitia včasih = nespametno dejanje, nespameten ukrep, nespameten poseg, nespameten čin: meae … stultitiam patiuntur opes H.; tudi = ljubimkanje, ljubljenje, ljubovanje, sramodejstvo, spolni odnos, spolno občevanje, seks, seksanje: si haec res graviter cecidit stultitiā meā Pl., tibi prospexi et stultitiae tuae Ter. — Soobl. stultitiēs -ēī, f: Ap.