strán (-í) f
1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada
2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali
3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa
4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100
5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato
6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile
7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male
8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano
9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.
Zadetki iskanja
- strán1 lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f
desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades - strapazzo m
1.
da strapazzo trpežen, poceni; pren. zanič:
vestito da strapazzo trpežna obleka
poeta da strapazzo slab pesnik, pesnikun
2. napor, garanje:
una vita di strapazzi garaško, trdo življenje
rimettersi dagli strapazzi del viaggio opomoči si od naporov potovanja - stràšno adv.
1. terribilmente, maledettamente, tremendamente, spaventosamente:
strašno drag maledettamente caro
2. (v povedni rabi)
najstrašnejše zanj je bilo, da je moral ležati ciò che più gli pesava era il dover stare a letto
(s smiselnim osebkom) strašno mi je ob misli, da bo ves trud zaman mi duole terribilmente pensare che tutto ciò sarà vano
ob pogledu nanj ji je bilo strašno pri srcu al guardarlo sentiva una fitta al cuore
3. (v medmetni rabi) terribile; tremendo:
kaj si naredil z njim, strašno! è terribile quel che hai fatto di lui!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
strašno ga je imelo, da bi to storil aveva, provava una voglia terribile di farlo
strašno bogat ricco sfondato
strašno grd orrendo
strašno lep bello da morire
strašno zaljubljen innamorato cotto
strašno star terribilmente vecchio
strašno trd kruh pane duro assaettato, pane durissimo - strdíti (-ím) | strjeváti (-újem)
A) perf., imperf. raggrumare, coagulare, rapprendere, indurire, solidificare:
strditi vodo v led congelare l'acqua
pren. trpljenje ga je strdilo la sofferenza lo ha indurito
B) strdíti se (-ím se) | strjeváti se (-újem se) perf., imperf. refl. raggrumarsi, coagularsi, rapprendersi, solidificarsi; indurirsi:
lava se strdi la lava si solidifica, si raggruma
na soncu se skrilavec presuši in strdi al sole lo scisto si secca e rapprende - stréha (-e) f
1. grad. tetto:
opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
sleme strehe comignolo, linea di colmo
dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
poiskati si streho mettersi al riparo
2. ekst. tetto, tettoia:
streha avtomobila il tetto dell'automobile
streha postaje la tettoia della stazione
3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
domača, rodna streha tetto natio, paterno
ostati brez strehe restare senza tetto
živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca - stréla rayo m
od strele zadet alcanzado (ali herido ali fulminado) por el rayo
kot da bi ga strela zadela (fig) como si le tocara un rayo
kot strela iz jasnega (neba) como un rayo en tempo sereno, como una bomba
strela je udarila el rayo cayó (v sobre)
gromska strela! ¡mil rayos!, ¡rayos! - strēna (slabše strēnna, na napisih tudi strēnua) -ae, f (menda sab. beseda strēna zdravje, sor. s strēnuus)
1. (dobro) znamenje, znak, omen: Char., quom strena opscaevavit, spectatum hoc mihist Pl., bona scaeva strenaque obviam occessit mihi Pl.
2. ob kakem prazniku, poseb. ob novem letu kot dobro znamenje dano darilo, novoletno darilo: cotidiana oscula edicto prohibuit, item strenarum commercium ne ultra Kal. Ian. exerceretur Suet., edixit et strenas ineunte anno se recepturum stetitque in vestibulo aedium Kal. Ian. ad captandas stipes Suet., asside, si qua ventura est aliqua strena strenue Pomp. ap. Non., proximus ex longo gradus est quaestoris amici curam pro strenis excubuisse tuis Aus., strenam vocamus, quae datur die religioso ominis boni gratia, a numero, quo significatur alterum tertiumque venturum similis commodi Fest. - strēnuus 3, adv. -ē (indoev. kor. sterē- oster, raskav, energičen, močan biti, razširjen iz kor. ster- [gl. sterilis]; prim. gr. στρηνής in στρηνός oster, raskav, močen, στρῆνος moč, sl. stradati, strad, stradanje)
1. močen (močan), krepek (krepak), čvrst, utrjen: membra O., manus Cels., corpus Gell., remedium Cu. močno = hitro delujoče (učinkujoče) zdravilo, toxicum Col. močan = hitro delujoč (učinkujoč) strup, saltus (skok) Cu.
2. delaven, prizadeven, marljiv, priden, podjeten, sposoben za kaj, okreten, odločen, boder, čil, uren, nagel, jadrn, agilen, vrl, vesel, živahen (naspr. iners, ignavus, imbellis, timidus): Pl., Ter., Luc. ap. Prisc., Eutr., Veg. idr., mercator strenuus studiosusque rei quaerendae Ca., ut cognosceret te si minus fortem, at tamen strenuum Ci., strenuus et fortis H., intellegebat sibi cum viro forti ac strenuo negotium esse N., fortis ac strenuus socius L., strenui et imbelles S., quodsi cessas aut strenuus anteis H., nunc i, rem strenuus auge! H., iners pro strenuo in manipulum redibat T., strenui ignavique in victoria idem audebant T., strenue (naspr. otiose) hoc facere Pl., Corn., mandata sibi impigre et strenue facere Gell., strenue navigare, arma capere Ci., quae … strenue et fortiter fecisti L., ubi quid fortiter ac strenue agendum esset L., vel mori strenue quam tarde convalescere mihi melius est Cu.; z abl.: Ap. idr., et manu fortis et bello strenuus N., bello strenuus T. vrl (pogumen) vojak, manu strenuus T., Iust. krepek, gens linguā magis strenua quam factis L.; z in z abl.: Ter. idr., nisi forte imperatorem quis idoneum credit in proeliis quidem strenuum et fortem Q.; z gen.: strenuus militiae T. vrl vojak; z dat. gerundivi: (sc. puella) faciendis strenua iussis O.; metaf. o stvareh: adulescens strenua facie Pl., operam rei publicae fortem atque strenuam perhibuit Ca. ap. Gell., strenua nos exercet inertia (oksimoron) H. dejavna nedelavnost, opravilno nedelo, prazno pečkanje, militia Eutr. sposobnost, vrlost v vojaški službi, navis O. urna, hitra, mors Cu. nagla, nenadna; occ. (v negativnem pomenu)
a) podjeten, odločen: neque fidei constans neque strenuus in perfidia T.
b) nemiren: multi in utroque exercitu, sicut modesti quietique, ita mali et strenui T.
Opomba: Neklas. komp. strēnuïor: Luc. ap. Prisc., Pl.; neklas. superl. strēnuissimus: Ca., S., T., Eutr. - strésati (-am) | strésti (strésem)
A) imperf., perf.
1. scuotere, agitare, scrollare, sbattere, dimenare:
konj stresa grivo il cavallo scuote la criniera
stresti komu roko stringere la mano di qcn.
stresati steklenico agitare la bottiglia
2. versare, gettare, spargere:
stresati krompir na kup gettare le patate sul mucchio
3. (s tresenjem odstranjevati) sbattere:
stresati prt, rjuho sbattere la tovaglia, il lenzuolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stresati dovtipe, šale raccontare barzellette
pren. stresati letnice, podatke kar iz rokava snocciolare date, dati
pren. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario
pren. stresti jezo, nejevoljo na koga sfogare rabbia, malumore su qcn.
stresati smeh ridere di cuore, a crepapelle
smejati se, kot bi orehe stresal ridere ad alta voce, sguaiatamente
pren. stresti ploho kletvic snocciolare una sequela di bestemmie
stresati koga za lase, za ušesa tirare i capelli, le orecchie a qcn.
B) strésati se (-am se) | strésti se (strésem se) imperf., perf. refl.
1. scuotersi, riscuotersi
2. battere, sbattacchiare; rabbrividire:
šipe so se stresale od grmenja il tuono faceva battere i vetri
stresti se od groze, strahu rabbrividire dall'orrore, dalla paura
3. cadere fuori, riversarsi:
košara je polna, zato se jabolka stresajo la cesta è piena perciò le mele cadono fuori
4. stresati, stresti se nad koga sfogarsi su qcn., sfogare la rabbia su qcn.:
otroci ga ujezijo, potem se pa nad ženo strese i bambini lo fanno arrabbiare, poi lui si sfoga sulla moglie - strest|i [é] (-em) stresati
1. durchschütteln, durchrütteln; obleko ipd.: ausschütteln; zemljo, tla: erschüttern; medicina človeka - mrzlica: durchfrösteln
2. v posodo, iz posode ipd.: schütten, füllen, einfüllen, ven: ausschütten, auskippen, iz vreče: aussacken, iz prekucnika: auskippen, abkippen
figurativno stresti iz rokava aus dem Ärmel schütteln
stresti jezo/nejevoljo na seinen Zorn/sein Mütchen kühlen an
stresti si z duše (etwas) vom Herzen haben - stresti koga iz hlač frazem
(premagati koga; pretepsti koga) ▸ kiráz a nadrágjából
Ruski prvak je gostoval v Leverkusnu in kar s 4 : 1 iz hlač stresel moštvo Bayerja. ▸ Az orosz bajnok a Leverkusennél vendégszerepelt, és a Bayer csapatát 4:1-gyel rázta ki a nadrágjából.
Namesto da bi ga stresli iz hlač zaradi neposlušnosti, so poklicali policiste, ki so si vse do potankosti pribeležili. ▸ Ahelyett, hogy az engedetlensége miatt kirázták volna a nadrágjából, rendőröket hívtak, akik mindent részletesen feljegyeztek. - stretch2 [streč]
1. prehodni glagol
raztegniti, raztezati, razvleči, (raz)širiti; iztegniti (roko itd.) (često out)
pretegniti (noge itd., o.s. se)
nategniti (vrv itd.), peti, razpeti (platno itd.); z natezanjem izgladiti
figurativno nategovati, silo delati, iti predaleč (v čem), prenapenjati, pretiravati, po svoje krojiti (pravico, zakon)
trgovina prekoračiti (kredit)
sleng obesiti, usmrtiti
2. neprehodni glagol
raztezati se, (raz)širiti se, segati; nategniti se; raztegniti se (rokavice), dati se raztegniti; potovati (to do)
figurativno pretiravati, lagati
pogovorno viseti, biti obešen
stretched iztegnjen, po dolgem
stretched spring napeta vzmet
to stretch one's arms iztegniti, pretegniti si roke
to stretch the credit prekoračiti kredit
to stretch s.o. on the ground z udarcem zrušiti koga na tla
to stretch one's legs stegniti noge
to stretch for miles milje daleč se raztezati (segati)
to stretch a pair of trousers dati hlače na natezalnik
to stretch a point figurativno iti predaleč, pretiravati (v čem)
I will stretch a point in your favour potrudil se bom, da vam bom šel na roko
to stretch one's principles delati silo svojim načelom
to stretch s.o. on the rack zgodovina razpeti koga za mučenje (na natezalnici)
to stretch a rope nategniti vrv
the rope has stretched vrv se je nategnila
to stretch the truth pretiravati, lagati
to stretch the wings razpeti krila
to stretch away out of sight razprostirati se, kakor daleč sega oko - stŕgati to scrape; to grate; (raztrgati) to tear, to rend
stŕgati na dvoje to tear in two
stŕgati na kose to tear to pieces; to tear apart (ali in pieces, arhaično asunder)
stŕgati si obleko na žeblju to tear one's dress on a nail
stŕgati si srajco to tear one's shirt
ta nit se ne bo strgala this thread will not break
stŕgati dol objavo (z deske ipd.) to tear down a notice
stŕgati komu krinko z obraza to unmask someone - Strick1, der, (-/e/s, -e) vrv; konopec; für Menschen: baraba, barabica; wenn alle Stricke reißen če vse popusti, če nič ne gre več; den Strick nehmen/zum Strick greifen obesiti se; jemandem aus etwas einen Strick drehen izrabiti kaj proti (komu); am gleichen Strick ziehen prizadevati si za isto
- stricti-villae (strittivillae, strictivellae) -ārum, f (stringere in villus, vellus) lasopulke (lasopulilke), lasepulke (lasepulilke), psovka za vlačuge, ki si pulijo lase: Pl. ap. Gell., Pl. ap. Non.
- stríči (ovce) to shear, to fleece; to clip; to crop; (lase) to cut, (na kratko) to shingle
vsak mesec se dam stríči I have my hair cut (ali I have a haircut) every month
dati si na kratko stríči lase to have one's hair shingled, to have an Eton crop
stríči z ušesi to twitch one's ears
konj striže z ušesi the horse twitches his ears - stríči (lase) couper, tailler ; (ovce) tondre
striči z ušesi dresser les oreilles, chauvir des oreilles, figurativno dresser (ali tendre) l'oreille
dati si striči lase se faire couper les cheveux - stríči (strížem)
A) imperf. tagliare i capelli; tagliare (unghie); tosare (le pecore); (iz papirja) ritagliare:
striči na balin rapare
striči z uhlji, ušesi tendere le orecchie
pog. striči komu peruti tarpare le ali a qcn.
pren. striči proračun fare tagli al bilancio
B) stríči se (strížem se) imperf. refl. tagliarsi i capelli; farsi tagliare i capelli:
že deset let se ne striže da dieci anni non si taglia i capelli
še vedno se striže pri istem frizerju kot pred leti da anni si serve presso lo stesso parrucchiere - stríči (brado, lase) cortar ; (sukno) tundir ; (ovce) esquilar ; (živo mejo) recortar
striči z ušesi aguzar las orejas, fig aguzar el oído
dati si striči lase cortarse el pelo