Franja

stoechas -adis in -ados, f (tuj. στοιχάς) bot. španska (ali francoska ali italijanska) sivka (Lavandula stoechas Linn.): fit et ex herbis, quarum naturae suo loco dicentur: e stoechade et radice Gentianae et tragorigano et dictamno … Plin., stoechas in insulis tantum eiusdem nominis gignitur, odorata herba, coma hysopi, amara gustu Plin., ischiadicos dolores et spinae levat agaricum potum ut in tussi, item stoechadis aut Vettonicae farina ex aqua mulsa Plin., si tussis infestabit, potio sumenda erit vel ex trixagine, vel ex ruta, vel ex stoechade … Cels.

stoke [stóuk]

1. prehodni glagol
bezati, drezati, vzdrževati (ogenj) (često up)
nalágati (na ogenj), kuriti (peč)
figurativno netiti (sovraštvo); natrpati, nabasati (koga) (s hrano)

2. neprehodni glagol
kuriti, biti kurjač
pogovorno basati se s hrano, hitro jesti, goltati

to stoke o.s. dobro se najesti, nabasati se
he makes a living by stoking služi si kruh kot kurjač
to stoke up sleng z apetitom jesti

stomach¹ [stʌ́mək] samostalnik
želodec; trebuh
figurativno apetit, tek, poželenje po jedi
figurativno želja, nagnjenje (for k, za)
razpoloženje
zastarelo hrabrost, pogum, srčnost

on an empty stomach na tešče
high stomach, proud stomach figurativno ošabnost, nadutost, domišljavost
my stomach rises slabo mi postaja, vzdiguje se mi
to give a stomach dati ali napraviti tek (apetit)
that goes against my stomach to se mi upira (studi, gabi)
to have no stomach for ne imeti poguma (želje, teka)
I had no stomach for my dinner večerja mi ni dišala
it lies heavy on my stomach težko mi leži na želodcu
to stay one's stomach (začasno) si utešiti lakoto
to stick in one's stomach figurativno, pogovorno čutiti odpor (stud, gnus) (do)
to turn s.o.'s stomach želodec komu obračati, povzročiti komu stud (gnus)

stomachor -ārī -ātus sum (stomachus kot telesni del, v katerem je tudi žolč) biti ne(je)voljen, biti zlovoljen, biti jezen, (raz)jeziti se, (raz)srditi se, biti nasršen, (na)sršiti se ipd.: Sen. ph. idr., si stomachabere et moleste feres, plura dicemus Ci., saepe videbam … irascentem et stomachantem Philippum Ci.; s praep.: Scipio cum stomacharetur cum C. Marcello Ci. ko se je pričkal, cum … prave sectum stomacheris ob unguem H.; z abl. jeziti se nad čim, na kaj: Aug., iucundissimis litteris stomachatus sum in extremo Ci. ep.; s quod: non dubito, quin … stomachere, quod tecum de eadem re agam saepius Ci. ep.; s si: stomachabatur senex, si quid asperius dixeram Ci.; z gr. acc. (glede na kaj, nad čim, na kaj): id mecum stomachabar Ter. nad tem sem se jezil sam pri sebi, stomachor omnia Ci. ep. vse me jezi, sive quid stomachor valde Augustus ap. Suet.; z obj. v acc.: (sc. Venus) stomachata biles Venereas Ap. bruhajoča jezo in žolč, kakršna sta lastna Veneri = pokazavši hudo jezo, kakršna ji je lastna. — Od tod adv. pt. pr. stomachanter ne(je)voljno: arridens Aug.

stōmaco m (pl. -chi, -ci)

1. anat. želodec:
stomaco debole, delicato slaboten, občutljiv želodec
stomaco forte močen želodec
avere uno stomaco di ferro, di struzzo imeti nojev želodec
avere qcs., qcn. sullo stomaco imeti kaj, koga v želodcu; česa, koga ne prebaviti
dare di stomaco bruhati
fare stomaco, rivoltare lo stomaco obračati želodec; pren. zagnusiti, priskutiti
fare qcs. contro stomaco narediti kaj brez volje
riempire, riempirsi lo stomaco pog. polniti želodec, jesti

2. pren. pog. pogum, korajža:
a sopportare certa gente ci vuole un bello stomaco če hočeš prenesti nekatere ljudi, potrebuješ precej korajže
aver lo stomaco di fare qcs. drzniti si kaj narediti

stop² [stɔp]

1. prehodni glagol
ustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up)
zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti (from od)
navtika privezati (ladjo)
slovnica označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila
glasba pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas)

2. neprehodni glagol
ustaviti se, obstati
pogovorno ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom)
(pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)

a badly spelt and badly stopped letter pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napak
stop thief! primite tatu!
to stop in bed ostati v postelji
to stop a blow odbiti, parirati udarec
to stop a blow with one's head hudomušno dobiti udarec po glavi
to stop s.o.'s breath sapo komu zapreti; zadušiti koga
to stop a bullet sleng biti zadet od krogle, biti ustreljen
to stop a car ustaviti, stopati avto
to stop a cheque prepovedati izplačilo čeka
to stop dead (short) nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopan
to stop doing s.th. prenehati s čim
shall you stop for dinner? boste ostali na večerji?
to stop one's ears (za)mašiti si ušesa, figurativno ne hoteti slišati
to stop a gap zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebi
I am going to stop a few days zaustavil se bom nekaj dni
to stop s.o.'s mouth zamašiti komu usta
do stop that noise! nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!
stop your nonsense! dovolj je vaših neumnosti!
he'll stop at nothing on se ničesar ne ustraši
to stop payment ustaviti plačilo
to stop running nehati teči
he stopped me from speaking preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenje
he never stops to think nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)
to stop a tooth plombirati zob
my watch has stopped ura se mi je ustavila
to stop the way zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje
to stop work ustaviti delo
to stop a wound ustaviti krvavitev rane

stopalo samostalnik
1. ponavadi v množini (del noge) ▸ lábfej, talpČe hočemo živeti aktivno, moramo še posebej paziti na svoje noge in stopala. ▸ Ha aktívan szeretnénk élni, különösen oda kell figyelnünk a lábainkra és a lábfejeinkre.
Povezane iztočnice: refleksna masaža stopal, diabetično stopalo

2. ponavadi v množini (del nogavice) ▸ talp
Pripnite ščipalke za perilo na stopala nogavic ali najlonskih nogavic. ▸ A zoknikat vagy a nejlonharisnyákat a csipesszel a talprésznél akassza fel.
Podnevi so dobri pajaci brez stopal, saj so otroku prav bistveno dlje kot pajaci s stopali. ▸ Napközben a talpnélküli rugdalózók jók a gyereknek, mivel sokkal tovább tartanak, mint a talpas rugdalózók.

3. (pedal) ▸ pedálŽe kot otrok sem bil veliko v stiku z motorji in avtomobili, ki sem jih že vozil, še preden sem z nogama sploh segel do stopala za plin. ▸ Már gyermekkoromban is sokat voltam motorok és autók közelében, már akkor vezettem, amikor a lábam még le sem ért a gázpedálig.
Ko se je s polno hitrostjo bližal desnemu ovinku, je nenadoma začutil mehko stopalo za zavoro. ▸ Amikor teljes gázzal közeledett a jobb kanyarhoz, egyszer csak azt érezte, hogy puha a fékpedál.

stopínja (-e) f

1. orma, traccia, pedata:
človeške, živalske stopinje orme umane, di animali
iti po stopinjah nekoga seguire le orme (l'esempio) di qcn.

2. passo:
stopinje se bližajo, zgubljajo i passi si avvicinano, si perdono

3. fiz., mat., geogr. grado:
stopinja Celzija, Fahrenheita, Reaumurja grado centigrado, Fahrenheit, Reaumur
dolžinska, širinska stopinja grado di longitudine, grado di latitudine

stopnjeváti (-újem)

A) imperf.

1. graduare, aumentare, scalare; intensificare, esacerbare:
stopnjevati pritisk intensificare la pressione
stopnjevati hitrost aumentare la velocità

2. lingv. comparare:
stopnjevati pridevnik comparare l'aggettivo

B) stopnjeváti se (-újem se) imperf. refl. aumentare; intensificarsi; inasprirsi; esacerbarsi:
šum se je stopnjeval il rumore aumentava, si intensificava
prepir se je vedno bolj stopnjeval la lite si faceva sempre più aspra

stōrcere^*

A) v. tr. (pres. stōrco) ukriviti, ukrivljati; upogniti, upogibati:
storcere la bocca, il muso kriviti ustnice, spakovati se
storcere il naso vihati nos
storcere gli occhi obračati oči
storcersi un braccio, una gamba izpahniti si roko, nogo

B) ➞ stōrcersi v. rifl. (pres. mi stōrco) zvijati se

stordire

A) v. tr. (pres. stordisco)

1. omamiti, omotiti

2. pren. osupniti, zmesti

B) ➞ stordirsi v. rifl. (pres. mi stordisco) pren. omamiti, omamljati se, iskati pozabe:
si stordisce col bere pozabo išče v pijači

storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

kaj storíti? what's to be done?
kaj naj storim? what am I to do?
storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
storíti svojo dolžnost to do one's duty
storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
rad storíti to do willingly, to do with a good grace
nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
tega ne storim rad I hate doing this
storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
to ti bo dobro storilo that will do you good
storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
ne stori si nič iz tega! take it easy!
rečeno, storjeno no sooner said than done
to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
mnogo je bilo storjenega much has been done

storíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; commettere:
storiti kaj v jezi, nalašč fare qcs. spinti dall'ira, fare qcs. apposta
storiti kaj dobrega, hudega fare del bene, del male
storiti kaznivo dejanje commettere reato
storiti svojo dolžnost fare il proprio dovere
storiti korak naprej fare un passo avanti

2. nareč. vet. figliare

3. nareč. agr. (obroditi) rendere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. storiti milost fare la grazia
PREGOVORI:
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri non rimandare a domani quello che puoi fare oggi

B) storíti se (-ím se) perf. refl. star. (nastati) formarsi:
tema se mu je storila pred očmi gli si offuscò la vista, cadde in deliquio (dalla debolezza, dall'emozione)
milo se mu je storilo (pri srcu) ne fu commosso

story¹ [stɔ́:ri]

1. samostalnik
zgodba, pripoved, povest; zabavna zgodba, anekdota; pripovedka, bajka
zastarelo zgodovina, historiat; legenda; verzija; fabula, dejanje (romana), zaplet (drame)
pogovorno laž, izmišljotina; lažnivec
literature junaška pesem, saga

according to your story po tem, kar vi pripovedujete, po vaši verziji
always the old story figurativno vedno ista zgodba (pesem)
the Caruso story zgodba o Carusu
cock-and-bull story otročja izmišljotina
the story of my life moji doživljaji, moje življenje
a funny story zabavna, smešna zgodba
oh you story! o ti lažnivec!
nursery story otroška bajka, pravljica
short story novela
but that is another story toda to je (že) druga zgodba
it is quite another story now figurativno to je zdaj nekaj čisto drugega
the story goes that... govori se, pravijo, da...
to make (to cut) a long story short na kratko povedano, da na kratko povem
don't tell stories! ne izmišljaj si stvari!, ne govori laži!
you have been telling me a story eno si mi natvezel

2. prehodni glagol
okrasiti z zgodovinskimi ali legendarnimi scenami
neprehodni glagol
pripovedovati

stotíca (-e) f mat. cento; centinaio (pl. -ia):
povsem zasluženo so Ljubljančani s stotico še drugič premagali Postojnčane del tutto meritatamente i lubianesi si sono imposti anche la seconda volta sui postumiesi con uno score sopra i cento canestri

stožíti se (-im se) perf. refl.

1. commuoversi:
ob spominih na mladost se mu je stožilo riandando con la memoria alla giovinezza si commosse

2. sentire, provare nostalgia:
stožiti se po domu provare nostalgia della casa nativa

stracciare

A) v. tr. (pres. straccio)

1. trgati:
stracciarsi le vesti pren. trgati si oblačila, vdati se obupu

2. tekstil razčesavati kokone

3. pren. pog. premočno premagati

B) ➞ stracciarsi v. rifl. (pres. mi straccio) raztrgati se

strada f

1. cesta; pot:
strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
strada deserta, solitaria samotna cesta
strada battuta, frequentata prometna cesta
strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
strada carrozzabile, camionabile vozna pot
strada maestra glavna cesta
strada mulattiera tovorna pot
strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
strada ferrata železnica
circolazione, traffico su strada cestni promet
codice della strada avto cestnoprometni predpisi
corsa su strada šport cestna vožnja
gara fuori strada šport terenska vožnja
attraversare la strada prečkati cesto
dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

2. pot:
strada facendo spotoma
a un'ora di strada uro hoda daleč
uomo della strada človek z ulice, navaden človek
andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
andare per la propria strada iti svojo pot
divorare la strada avto požirati cesto, drveti
essere sulla buona strada biti na dobri poti
essere a metà strada biti na pol poti
fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
andare fuori strada zaiti s prave poti
andare per la propria strada iti svojo pot
cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

4. pren. cesta; stranpot:
buttarsi, darsi alla strada postati baraba
crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

5. slabš.
di strada, da strada pocesten:
donna, donnaccia di strada pocestnica
ladro di strada razbojnik
parole da strada prostaško govorjenje
ragazzo di strada pobalin

6. pot, prehod (tudi pren.):
aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
farsi strada uveljaviti se, zmagati:
la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

7. pren. pot, način, sredstvo:
non c'è altra strada ni druge poti

8. ekst. astr. orbita, tir, pot
PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni

strāmentum -ī, n (sternere)

1. stelja, slama, tudi v pl.: Ca., Pl., Ph., Col., Front. idr., casae stramento arido tectae L., casae, quae more Gallico stramentis erant tectae C., cum … cum suis accubuisset sine ullo tecto stratumque haberet tale, ut terra tecta esset stramentis N., si et stramentis incubet undeoctoginta annos natus H., antiquis torus e stramento erat Plin., arbores intorto stramento vestire Plin. ovi(ja)ti s povesli, fasces stramentorum incendere Hirt.; še na polju stoječa slama oz. žitne bilke: falce succidunt stramentum Varr., stramenta stantia in segete relinquit, ut postea subsecentur Varr., desecta cum stramento seges L.

2. tovorno sedlo: Ap., G. (Dig.), deque his (sc. nudis) stramenta detrahi … iubet C.

strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
na tej in oni strani en deçà et au delà
na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
z naše strani de notre côté, de notre part
v stran à l'écart, de côté, à part
na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
po eni strani d'un côté
po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
naslovna stran page de titre
narobe stran (blaga) envers moški spol
nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
nebesna stran point cardinal
notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
spodnja stran dessous moški spol
svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
zahodna stran côté ouest (ali occidental)
zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté