Franja

re-condūco -ere -dūxī -ductum (re in condūcere)

1. zopet (znova, spet) najeti, zopet (znova, spet) vzeti v zakup (najem): reconduxisse videbitur Ulp. (Dig.).

2. proti odškodnini spreje(ma)ti, (pre)vzeti (jemati, prevzemati) v oskrbo: civitatum vicinarum copias Ps.-Q. za plačilo voziti, prevzeti prevažanje česa, notum est ab eodem Charmide unum aegrum ex provincialibus HS ducentis reconductum Plin.

reconversion [ri:kənvə́:šən] samostalnik
ponovno spreminjanje, sprememba v staro, prejšnje stanje; preusmerjanje industrije od vojne proizvodnje v mirnodobno
religija ponovna spreobrnitev

record² [rikɔ́:d]

1. prehodni glagol
(pismeno) (za)beležiti, zapisati, vpisati, vnesti, registrirati; protokolirati
pravno vnesti v zapisnik, dati na protokol; posneti na gramofonsko ploščo; govoriti v fonograf; obvestiti, informirati o čem; obdržati v spominu
arhaično (ustno) poročati

to record the proceedings of an assembly voditi zapisnik o skupščini
recorded broadcast prenos s traku ali z gramofonske plošče
the thermometer recorded 10° below zero termometer je zabeležil 10° pod ničlo
her voice has been recorded by the gramophone njen glas je bil posnet na gramofonsko ploščo

2. neprehodni glagol
registrirati; (o pticah) peti; dati se posneti (na gramofonsko ploščo)

record [rəkɔr] masculin, sport rekord, najvišji dosežek v športni panogi; adjectif rekorden

record d'altitude, de durée, de vitesse višinski, vztrajnostni, hitrostni rekord
record d'athlétisme, de natation, du monde, d'Europe, féminin, masculin lahkoatletski, plavalni, svetovni, evropski, ženski, moški rekord
record de fond, de demifond, de vitesse sur faible parcours rekord na dolgi, srednji, kratki progi
en untemps record v rekordnem času
production féminin record chiffre masculin record (de 100 milliards) rekordna proizvodnja, rekordna številka (100 milijard)
améliorer, battre le record izboljšati, potolči rekord
détenir le record držati rekord
détenir le record de quelque chose (figuré) biti neprekosljiv v čem
essayer un record skušati postaviti rekord
homologuer un record potrditi, verificirati rekord
établir un record postaviti rekord
(figuré) pour la maladresse, il bat tous les records kar tiče nerodnost, je on neprekosljiv

recordar [-ue-] v spomin poklicati, spomniti; zbuditi se; pojaviti se

recordar el pago (a) spomniti koga na plačilo
recordar a/c a koga na kaj spomniti
se lo recordaré a V. spomnil Vas bom na to
hacer recordar de spomniti na
recordarse spomniti se; zbuditi se

recordor -ārī -ātus sum (re in cor)

1. predočiti (predočati) si kaj na osnovi spomina = pomniti kaj, spomniti (spominjati) se, domisliti (domišljati) se, biti pomljiv, v spomin si priklicati (priklicevati) kaj, ne pozabiti (pozabljati) na kaj; abs.: recordari rursus in cor revocare est Varr., vobiscum ipsi recordamini Ci., reminisci et recordari Ci., ut recordor Ci., si recordari volumus Ci.; z obj. v acc.: Ap. idr., id Pl., belli casus C., tempus illud Ci., maiorum diligentiam Ci., externa lubentius … quam domestica Ci., vitam et naturam Ci., amissos Aus.; po skladu glag. memini tudi z gen.: recordemini illius L., Metelli Ci., flagitiorum suorum Ci., huius meriti in me Ci.; z inf. oz. ACI: Ci., L., O.; z de in abl.: velim scire, ecquid de te recordere Ci., de suis liberis aut parentibus recordari Ci., de ceteris Ci.; dopolnitev z odvisnim vprašalnim stavkom: Plin. idr., recordari, quae fuerit celeritas reditūs Ci., non recordor, unde ceciderim, sed unde surrexerim Ci., denique recordari debere, quā felicitate omnes incolumes essent transportati C.; dopolnitev s stavkom s quod in cj.: recordatus, quod (da) nihil cuiquam toto die praestitisset Suet.; dopolnitev z ACI: recordari hoc genus poenae … esse usurpatum Ci., eadem se perpessos esse C., Teucros a sanguine Teucri ducere principium O., primo Punico bello classibus certatum (sc. esse) L.

2. pesn. pomisliti (pomišljati) na kaj, vzeti (jemati) si kaj k srcu: quae sum passura, recordor O., omnium captivitatem et miserrimam servitutem Iust.

recoucher [rəkuše] verbe transitif znova položiti, spet spraviti v posteljo

se recoucher zopet leči v posteljo

recover¹ [rikʌ́və]

1. prehodni glagol
dobiti nazaj, zopet prejeti; ponovno osvojiti; ponovno najti; ponovno (koga) priklicati, privesti, spraviti k zavesti, k življenju; oživiti, ozdraviti; preboleti; osvoboditi, rešiti (from pred, od, iz)
nadomestiti, nadoknaditi (izgubo, čas), popraviti; rešiti kopno zemljo pred vodo, morjem; (redko) doseči, priti v (kraj); dobiti nadomestilo, odškodnino; zahtevati, terjati, pobrati, inkasirati (vplačilo, denar, dolgove); dati zopet v prvotni položaj (orožje, top itd.)

to recover one's breath zopet k sapi priti
to recover damages for sth. dobiti odškodnino za kaj
to recover a debt dobiti dolg povrnjen
chemicals are recovered from... kemikalije se dobivajo iz...
dead man cannot be recovered to life mrtvega ni mogoče oživiti
to be recovered from a cold ozdraveti od prehlada
to recover one's legs postaviti se spet na noge
he has recovered his father's death prebolel je očetovo smrt
he never recovered his losses nikoli ni prebolel svojih izgub
to recover oneself priti spet k sebi, umiriti se
to recover one's self-possession zopet se umiriti, se obvladati
we recovered the track spet smo našli sled
to recover land from the sea rešiti zemljo pred morjem

2. neprehodni glagol
opomoči si (from od)
okrevati, ozdraveti, priti zopet k sebi, zavesti se; ponovno oživeti; biti odškodovan
šport vrniti se na startni položaj

to recover from a blow opomoči si od udarca
to recover from a long illness okrevati od dolge bolezni
he recovered slowly počasi je okreval
to recover in one's (law) suit dobiti svojo pravdo (proces)

récrément [rekremɑ̃] masculin, vieilli izločki, ki ostanejo v telesu (slina, žolč)

récrier, se [rekrije] vzklikniti v začudenju (à quelque chose ob čem); protestirati (contre quelque chose proti čemu)

récrier d'admiration vzklikniti od občudovanja

rectalgia [rektǽldžiə, -džə] samostalnik
medicina rektalgija, bolečine v danki

rectification [rektifikéišən] samostalnik
poprava, popravek, popravljanje, izboljšanje
kemija prečiščenje, čiščenje tekočin v posebnih destilacijskih napravah, rektifikacija
geometrija izračunanje dolžine krivulje, izravnanje, rektifikacija
elektrika spreminjanje izmeničnega toka v enosmernega

rectify [réktifai] prehodni glagol
popraviti, spraviti v red; izboljšati, urediti, spremeniti na boljše
geometrija izračunati (dolžino krivulje), uravna(va)ti
kemija rektificirati, prečistiti, destilirati; odpomoči, odpraviti (zlo)
elektrika spremeniti izmenični tok v enosmernega

to rectify an error, an instrument popraviti napako, instrument
to rectify a method izboljšati metodo

reculement [rəkülmɑ̃] masculin, vieilli umik(anje); technique jermen v konjski opravi, s katerim lahko konj vleče voz ritensko; pomaknitev nazaj (meje, fronte)

recur [rikə́:] neprehodni glagol
vrniti se, vračati se, vračati se v mislih ali besedah (to na)
zopet nastopiti (dogodek), ponoviti se, obnoviti se; zateči se (to k)
pasti na pamet, priti na um, spomniti se

an ever recurring question vedno nastopajoče, stalno se ponavljajoče vprašanje (problem)
recurring decimal matematika periodična decimalka
recurring disease ponavljajoča se bolezen
it recurred to me spomnil sem se
to recur in (on, to) the mind priti nazaj na um, na pamet

recurrent [rikʌ́rənt] pridevnik (recurrently prislov)
povraten, vračajoč se, ponavljajoč se; periodičen
anatomija (o žili, živcu) povraten, ki gre nazaj, v obratno smer

recurrent fever povratna mrzlica

recusant [rikjú:zənt]

1. pridevnik
zgodovina, cerkev ki se upira prisostvovati obredom v anglikanski cerkvi; odklanjajoč anglikansko Cerkev

2. samostalnik
zgodovina, cerkev rekuzant, upornež, neposlušnež (ki noče prisostvovati obredom v anglikanski cerkvi)

red² [red] neprehodni glagol
aeronavtika dobiti nenaden naval krvi v glavo

rèdara ž zapovrstna rediteljica, gospodinja v zadružnem gospodinjstvu, v šolskem razredu

red-eō -īre -iī (redko -īvī) -itum

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj (poseb. domov) iti, nazaj priti (prihajati), nazaj hoditi, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se (naspr. abire, venire, remanere): Suet. idr., sine rege redire Cu.; pogosto (poseb. pri Kom.) v zvezi z rursum, rursus, retro: leo territus retro redit V., retrorsum redire Plin.; z notranjim obj.: itque reditque viam V. hodi po poti sem in tja; impers.: Pl., C. idr., postquam domum reditum est N. ko so se vrnili domov, cum … retro in urbem rediretur L.; izhodišče v abl.: aede suburbanā rediens O., redire Regio Ci., rure Pl., Ter.; s praep.: erus alter eccum ex Alide redi[i]t Pl., redire ex Siciliā, e provinciā Ci., e scholā Val. Max., ex exsilio Plin. iun., Sen. rh., de exsilio Pl., occisus est a cenā rediens Ci.; smer v acc.: Romam Ci., domum C., N., Suet., domos Cu., cum senatoribus singulis spectatum (sup.) e senatu redeuntibus Ci. k ogledu, na ogled, v gledališče; s praep.: ad exercitum Nemetocennam Hirt., in Mediam O., ad penates et in patriam Cu., in urbem L., in caelum H., ad suos C., ad arbitrum Pl., in proelium L. k bitki (= da bi jo začel), rursus in proelium Cu. v bitko (= da bi jo nadaljeval), in suffragium L.; redire huc N., illuc Ci., eodem, unde redieram, proficisci Ci.

2. metaf. nazaj, zopet priti (prihajati), vrniti (vračati) se, povrniti (povračati, povračevati) se, ponoviti (ponavljati) se, zopet (spet) se prikaz(ov)ati, zopet (spet) se pojaviti (pojavljati): Varr., T. idr., ter denis redeuntibus annis V., redeunt humerique manusque O., redeunt iam gramina campis H., ossibus redit calor V., prisca redit Venus H., amnes in fontes suos redeant O., rediere in pristinas vires V. prejšnja moč se je povrnila, forma prior rediit O., Proteus in sese (in sua membra O.) redit V. dobi svojo (prejšnjo) podobo (obliko), in annos, quos egit, rediit O. vrnil se je k letom, ki jih je preživel = zopet se je pomladil, zopet je omladel, iam rediit animus Pl. zavest, redeunte animo Cu., huic non exesam vim luminis et redituram, si pellerentur obstantia T., cum aliquo in gratiam redire N., Pl., Ci. pomiriti se, spraviti se, pobotati se (morati) s kom, ad officium redire N. vrniti se k (prejšnji) pokorščini = zopet se pokoriti, in pristinum statum redire Ci. v staro razmerje, ad se redire Ter., L. idr. zopet priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se; tudi = zbrati se, ovedeti se, strezniti se, ad ingenium ali rursus ad ingenium redire Ter. = suum ingenium redit alicui L. stara čud (prejšnje mišljenje, nekdanji značaj) se vrne komu, se zopet pojavi (pokaže) pri kom, ad suum vestitum redire Ci. sleči žalno obleko, nehati žalovati, ad pauca redire Ter. (na) kratko narediti, redire in viam Ter., Ci. ali in veram viam Pl. ali in rectam semitam Pl. na pravo pot, Ci., res redit Ci. se zopet obravnava, je zopet v obravnavi, res redierunt Pl. staro stanje se je povrnilo, prišlo je do vzpostavitve starega stanja, de integro redit oratio Ter. se znova začne, redit animo ille latus clavus Plin. iun. mi znova pride na misel; tako tudi: singula menti redeunt Val. Fl., propter unius civis periculum populum Romanum ad saga isse, propter eiusdem salutem redisse ad togas Ci. odločiti se za vojno … za mir, in memoriam redire z ACI: Pl. ali z gen.: Ci. = in memoriam secum redire Ter. domisliti se, spomniti se; occ.
a) (v govoru) zopet priti, znova preiti (prehajati) na koga, zopet se vrniti (vračati) h komu, zopet omeniti (omenjati) koga, kaj, zopet govoriti o kom, o čem: Lact. idr., illuc redeamus V., illuc unde abii, redeo H., ad rem Ter., domum redeamus, id est ad nostros revertamur Ci., redeo ad prima, ad principia defensionis meae Ci., ad propositum Q., Cels.
b) (o krajih) α) dvigati se: in nubem ossa redit Val. Fl. β) padati, spuščati se, nagibati se, biti nagnjen, zniževati se, nižati se: collis … in fronte[m] leniter fastigatus paulatim ad planitiem redibat C., quā redit Rhodope V.
c) (kot dohodek, pridelek) priti (prihajati), dobi(va)ti se, priteči (pritekati), doteči (dotekati): Pl. idr., iam enumerasti id, quod ad te rediturum putes Ter., ex quā regione L., talenta ei redibunt N., pecore redeunt ter ducena Mart., possentne fructus pro labore redire Varr., pecunia publica, quae ex metallis redibat (kot prihodek, dohodek) N.; metaf.: ex otio illo bellum rediturum esse L. se bo izcimila, bo nastala. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. pripasti (pripadati) komu, priti (pasti) komu (nazaj) v roke: Pl. idr., ad unum imperium provinciae rediit Ci., quorum ad arbitrium … summa omnium rerum … redeat C. naj se jim pusti na voljo, res (vlada, vladavina, oblast) ad patres redierat L., eius morte ea bona ad me redierunt Ter., ager ad Ardeates redit H.

2. priti do česa: res ad interregnum rediit L. prišlo je do … , res ad triarios rediit L. do skrajne nevarnosti = sile (gl. tudi pod triāriī), pilis omissis ad gladios redierunt C. spopadli (spoprijeli) so se z meči, res rediit ad manus Auct. b. Afr. prišlo je do rokomaha (do pretepa, do spopada mož na moža), Caesar ad duas legiones redierat C. je bil prišel na dve legiji = Cezarjeva vojska se je skrčila na dve legiji, Cezar se je moral zadovoljiti z dvema legijama, bona in tabulas publicas redeunt Ci. se vknjižijo v računske zapisnike državne blagajne, meum iam res rediit locum, ut … Ter. prišlo je tako daleč (do tega), da … , si eo meae fortunae redeunt Ter. če pridem do tega, ad nilum (na nič) redeunt res Lucr., huc redeunt omnia verba Ter. vse besede letijo (kažejo) na to.

Opomba: Star. pr. redinunt = redeunt: P. F.; nenavad. fut. redies: Ap.; rediet: Sen. ph., Aug., Vulg., redient: Vulg.; pf. redivi Ap., Amm., redit (skrč. pf.): Ter.; pogosteje pri pesnikih.