Franja

steady² [stédi]

1. pridevnik (steadily prislov)
čvrst, trden, stalen, nepremakljiv, neomajen; miren, siguren; odmerjen, pravilen, nespremenljiv, stalen; enakomeren, nepretrgan, enoličen; neplašljiv (konj); zanesljiv, trezen, resen; oprezen, preudaren
trgovina stalen, stabilen, ustaljen

steady prices stalne cene
steady habits trezen način življenja
steady nerves močni živci
a man steady in his purpose človek, ki ne odstopi od svojega cilja
a steady wind enakomeren veter
to be steady on one's legs trdno stati na nogah
to keep a ship steady držati ladjo v pravi smeri (kurzu)
to remain steady trgovina ostati stalen (o cenah)

2. medmet

steady! (le) mirno (kri)!; previdno!, oprezno!, počasi!, polagoma!
steady on! stoj!

3. prehodni glagol
utrditi, pritrditi, pričvrstiti; podpreti; ustaliti; sigurno upravljati (s čolnom); brzdati (konja); zmanjšati (hitrost)
figurativno privesti (koga) k pameti, spametovati; strezniti
neprehodni glagol
ustaliti se, utrditi se; sigurno, enakomerno se gibati, premikati (o čolnu); umiriti se; priti k pameti, spametovati se, strezniti se, strezniti se

to steady one's nerves pomiriti, umiriti si živce
he has steadied down a lot zelo se je spametoval

stecken¹ (steckte, gesteckt) vtakniti, vtikati; zatakniti (an/hinter za/na); Pflanzen: potakniti, potikati, Zwiebeln: saditi; das Haar: speti, spenjati; Blumen: aranžirati; sich ein Ziel stecken zastaviti si cilj; in Brand stecken zažgati; [Schiffahrt] Schifffahrt eine Kette, das Tau: odvijati, izpuščati; figurativ jemandem etwas: nesti na uho; (seine Meinung sagen) pošteno jih napeti komu; ins Gefängnis stecken vtakniti v zapor; Geld in etwas stecken vložiti denar v; sich hinter etwas stecken vneto se lotiti (česa); sich hinter jemanden stecken pridobivati (koga) za (kaj), spodbujati (koga) k (čemu)

stêči (stêčem)

A) perf.

1. partire di corsa; correre via; correre, andarsene:
steči komu naproti correre incontro a qcn.

2. (o tekočini) scorrere

3. (začeti delovati) avviarsi; ekst. entrare in funzione

4. (začeti se) iniziare, cominciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda je stekla o si parlò di
kamere za novi film so že stekle sono iniziate le riprese del nuovo film, è stato dato il primo ciak
pogovor ni mogel steči il dialogo procedeva stentatamente
pren. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo ne passerà d'acqua sotto i ponti prima che il progetto si realizzi
železnica je tod stekla ob začetku stoletja la ferrovia fu costruita ai primi del secolo
pren. vse je steklo po njegovem grlu ha scialacquato tutto il patrimonio

B) stêči se (stêčem se) perf. refl.

1. confluire (fiumi)

2. accumularsi

stêči echar a correr

proč steči huir, fam salir por pies, ponerse en marcha (ali en movimiento)
motor steče el motor arranca
steči si zasluge za merecer bien de

steep² [sti:p]

1. samostalnik
namakanje; potapljanje; tekočina za namakanje; močilo; močenje (konoplje, lanu); kar se namaka; posoda za namakanje

in steep v namakanju, namočen

2. prehodni glagol
namakati, močiti, omehčati z namakanjem; prepojiti, prežeti (in z)
potopiti, pogrezniti

steeped in crime ki je zabredel v zločin
steeped with Latin natrpan z latinščino
to be steeped in biti zatopljen v; globoko pasti v
to steep one's hands in blood figurativno močiti si, omadeževati si roke s krvjo
to steep o.s. figurativno zatopiti se (in v)
to steep in sleep pogrezniti se v spanje

stegnenica samostalnik
(kost) ▸ combcsont

stehen (stand, gestanden) stati; Kleidung: pristajati, stati; (sich befinden, sein) im Winkel, auf Rot, auf einer Liste, auf dem Programm, günstig, in der Ecke, die Sonne am Himmel, auf einer Seite, am Beginn, vor dem Bankrott: biti (v kotu, na rdečem, na seznamu, na programu, ugoden, v kotu, sonce na nebu, na eni/čigavi strani, na začetku, pred bankrotom); Thermometer, Barometer: kazati; in der Zeitung, auf etwas eine Strafe usw.: biti zapisan, biti predpisan; am Fließband, am Herd, an der Maschine: delati (pri tekočem traku, pri stroju, pri štedilniku); geschrieben stehen biti zapisan, pisati (in der Zeitung steht es geschrieben: v časopisu piše) ; Getreide, Chancen usw.: gut/schlecht stehen dobro/slabo kazati; zu stehen kommen priti (untereinander: priti eden pod drugega) ; teuer zu stehen kommen drago stati; Modell stehen biti za model; Pate stehen biti za botra; Wache stehen biti na straži, stražiti; seinen Mann stehen izkazati se; einen stehen haben imeti erekcijo, er hat einen stehen stoji mu; stehen und fallen mit stati in pasti z; gut stehen mit biti v dobrih odnosih z; politisch usw. stehen imeti politično itd. stališče;
an: am Fließband, an der Maschine stehen delati pri tekočem traku, pri stroju; am Herd stehen biti kuharica/gospodinja;
auf: auf der Straße stehen biti brezposeln;
außer: außer Frage stehen ne biti vprašljiv;
bei: stehen bei jemandem biti odvisno od (koga);
bis: stehen bis zum Hals, Fenster usw.: segati do (vratu, oken itd.);
für: stehen für biti sinomim za, garantierend: biti porok za; stellvertretend: zastopati (koga), biti na mestu (koga), biti eden od;
hinter: stehen hinter jemandem drzati s (kom), podpirati (koga); im: im ... Winkel stehen mit opisovati ... kot z; im Briefwechsel stehen mit dopisovati si z; im Einklang stehen mit biti v skladu z; im Gesicht stehen biti zapisan na obrazu; im Verdacht stehen biti osumljen (česa);
in: in Arbeit/Lohn/Brot stehen bei biti v službi pri; in Ansehen stehen imeti ugled; in Blüte stehen biti v cvetu, biti razcveten; gut in Futter stehen biti dobro rejen; in Konkurrenz stehen tekmovati z, konkurirati z; nicht in meiner/seiner Macht stehen (ne) biti v moji/njegovi moči; in dem Ruf stehen biti na glasu; in Saft stehen biti v soku;
mit: stehen mit gut, schlecht usw.: biti na (dobrem, slabem itd.); wie steht es mit ...? kako je (kaj) z ...?; sich stehen mit gut/schlecht biti v (dobrih/slabih) odnosih z;
nach: der Kopf/der Sinn steht mir (nicht) nach... je/ni mi do ...; [Schiffahrt] Schifffahrt der Wind steht nach Norden veter piha proti (severu);
um: stehen um gut, schlecht: biti dobro/slabo z;
unter: unter Anklage stehen biti obtožen (česa); unter Drogen stehen biti drogiran; unter Druck stehen biti pod pritiskom; unter jemandes [Einfluß] Einfluss stehen biti pod (čigavim) vplivom; unter Vertrag stehen bei imeti pogodbo z; unter Zwang stehen biti pod prisilo;
vor: vor dem Nichts stehen biti pred bankrotom, propasti: ich stehe vor dem Nichts vse je propadlo;
zu: stehen zu einer Angelegenheit usw. imeti odnos do; stehen zu jemandem: ne zatajiti (koga), držati s (kom), podpirati (koga); stehen zu seinem Wort: ne zatajiti (besede), ne požreti (besede); zu Diensten stehen biti na razpolago; es steht zu befürchten, hoffen: bati se je, upati je;
zum: zum Verkauf stehen biti naprodaj;
zur: zur Abstimmung stehen glasuje se o; zur Auswahl stehen biti na izbiro; zur Verfügung stehen biti na razpolago; sich gut/schlecht stehen biti na dobrem/slabem

stehenlassen^*, stehen lassen* pustiti; (vergessen) pozabiti; Essen: pustiti; alles stehen- und [liegenlassen] liegen lassen spustiti vse iz rok; sich einen Bart stehenlassen pustiti si rasti brado

stêklo glass

pod stêklom under glass
brušeno stêklo cut glass, flint glass
mlečno stêklo frost glass, translucent glass, (brušeno) frosted glass
motno stêklo frosted (ali ground) glass, dim glass
ognjevarno stêklo pyrex
marijino stêklo mineralogija specular stone
nezdrobljivo stêklo shatterproof glass
svinčeno stêklo lead glass
kristalno stêklo flint glass
barvasto stêklo stained (ali coloured) glass
drobec stêkla glass splinter, fragment
stêklo za izložbe plate glass
vlaknasto stêklo fibreglass
stêklo za okna (šipa) windowpane
povečevalno stêklo magnifying glass, magnifier
češko stêklo Bohemian glass
belo stêklo white glass
žično stêklo wire glass
varnostno stêklo safety glass
optično stêklo optical glass
zrcalno stêklo plate glass
stêklo za steklenice bottle glass
brusač stêkla glass-grinder, glasscutter
brušenje stêkla glass grinder, glass cutter
brusiti stêklo to grind glass
barvanje stêkla, slikanje na stêklo painting on glass, glass painting, staining
slikar na stêklo painter on glass, glass painter, glass stainer
pihač stêkla glassblower
neprozorno stêklo opaque glass
stêkl, ki varuje pred drobci granat ipd. bulletproof glass
nož za stêklo glazier's (cutting) diamond
si iz stêkla? (humoristično) is your father a glazier?, you'd make a better door than a window

stellātūra -ae, f odbitek od vojaških žitnih obrokov, ki so si ga krivično pridrževali oskrbovalci z živežem, poneverjanje, poneverba, nezakonita prisvojitev, nezakonito prisvajanje, kraja, kradež, tatvina: Cod. I., Cod. Th., tribunos, qui [per] stellaturas militibus aliquid tulissent, capitali poena adfecit Lamp.

sténa pared f , muro m ; (pregrada) tabique m

skalnata stena roca f escarpada
španska stena biombo m
med štirimi stenami (= doma) entre cuatro paredes
kot da bi govoril stenam (fig) como si hablara a la pared
trebušna stena pared abdominal
ločilna stena pared divisoria
premična stena tabique m corredizo
notranja (zunanja, stranska, vmesna, sprednja, zadnja) stena pared interior (exterior, lateral, intermedia, frontal, del fondo)
stene imajo ušesa las paredes oyen

stêpsti

stêpsti s sebe to shake off
stêpsti si prah s čevljev to shake the dust from one's feet
stêpsti se to come to blows, to fight

stercorātiō -ōnis, f (stercorāre) gnojenje, gnojitev: Varr., Col., Plin., Serv. — Soobl. stercerātiō -ōnis, f: licet enim maiorem fructum percipere, si frequenti et tempestiva et modica sterceratione terra refoveatur Col.

sterilēscō -ere (—) (—) (sterilis) „(iz)jaloveti“, posta(ja)ti ali biti nerodoviten; o človeku, živalih in rastlinah: impia Trinacriae sterilescant gaudia vobis nec fecunda V., acescunt superventu musta, sterilescunt tactae fruges Plin., is ergo tradit leaenam primo fetu parere quinque catulos ac per annos singulis minus, ab uno sterilescere Plin., capri pinguitudine sterilescunt Plin., ova eius glutino atramenti ad speciem uvae cohaerentia masculus prosequitur afflatu; alias sterilescunt Plin., detracto illa alumno suo sterilescit ilico ac resilit Plin., illum erectis hispidum afflatu visuque ipso et pulvere etiam reliquas maritare; huius arbore excisa viduvio sterilescere feminas Plin., oleam si lambendo capra lingua contigerit depaveritque primo germinatu, sterilescere auctor est M. Varro Plin., amygdalam in argilla molli meridiem spectante seri iubet; gaudere et dura calidaque terra, in pingui aut umida mori aut sterilescere Plin., sterilescunt enim nec moriuntur Plin., oleam quidem etiam, si lambat capra, sterilescere auctor est Varro, ut diximus Plin., quidam et sorbum, si in calidiora loca venerit, sterilescere putant Plin., alias evagatur per agros et cogit solum sterilescere (sc. hipposelinum) Plin., qui ederint, sterilescere, mares feminasve Plin.; (o seskih) (po)sušiti se, mleko izgubiti (izgubljati): mamma sterilescit Plin.

stertō -ere (—) (—) (sor. s sternuō; gl. to besedo) smrčati, hrkati: H., L., Plin., Iuv., Pers., T., Q., Petr., Ap., Amm., M., Char., Serv. idr., ibi labore delassatum noctem totam stertere Pl., illud „stert[er]it“ volui dicere: sed quia consimilest quom stertas quasi sorbeas Pl., fatuos est, insulsus, tardus, stertit noctis et dies Ter., et vigilans stertis nec somnia cernere cessas Lucr., per me vel stertas licet Ci., diem totum stertebat H., imposita gremio stertere fronte potes O., si socer ignavus vidua stertisset in aula O., solebant et manibus stertentis socci induci Suet., antequam in latus converto ut stertam Fr., in desidiam obsessores traduxerunt et vigiliis, quibus ob securitatem altiore stertitur somno, civitatis aditu reserato iuventus exsiluit velox Amm., forte repente † glandum † stertens ranae sonitum desorbentis increpuit M.; pren.: animus pigris stertit in praecordiis Prud.

Opomba: Pf. stertuī po Prisc. in Prob.

stesso

A) agg.

1. isti:
è sempre la stessa storia vedno ista pesem
al tempo stesso, nello stesso tempo istočasno; ekst. hkrati

2. (v podkrepitev) sam, osebno:
la mostra è stata inaugurata dal presidente stesso predsednik osebno je odprl razstavo

3. še, prav:
oggi stesso še danes

4. celo, sam:
lo stesso modo con cui si comporta lo squalifica sam način, kako se obnaša, ga postavlja v slabo luč

B) pron.

1. isti, ista oseba

2. isto:
fa lo stesso isto je, vseeno je
essere sempre alle stesse biti vedno pri istem, pri starem

3. absol. pog.
lo stesso vseeno

stew² [stju:] prehodni glagol & neprehodni glagol
dušiti (se) v pari (o mesu itd.), počasi (se) kuhati, pariti se, cvreti se od vročine
sleng zelo se učiti, "guliti se"

stewed apples jabolčna marmelada
stewed pears hruškov kompot
the tea is stewed čaj je pretemen in grenak
let us go, we are stewing here pojdimo, tu se dušimo (od vročine)
to stew in one's own juice (grease) cvreti se v lastni masti, figurativno biti prepuščen svoji usodi
let them stew in their own juice naj sami pojedo kašo, ki so si jo skuhali

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

stigmatiās -ae, m (tuj. στιγματίας) z vžganim sramotnim (sramotilnim) znamenjem (žigom, stigmo) zaznamovan suženj, ožigosanec, stigmatiziranec: o miserum qui fideliorem et barbarum et stigmatiam putaret quam coniugem Ci.: kot naslov Najvijeve komedije: in Stigmatia „praebia“ a praebendo, ut sit tutus, quod si[n]t remedia in collo pueris Varr.

stík contact; connection, connexion; touch; relation; juncture

brez stíka z out of touch with
kratek stík (elektrika) short circuit
prijateljski (trgovski, tesni) stíki friendly (commercial, close) relations pl
biti v tesnem stíku z to be in close touch with
biti v stalnem stíku z to keep in touch with
izgubiti stík z to lose touch with
navezati poslovne stíke z to establish business contacts with
priti v stík z to come into contact with, to get in touch with
navezati stík to establish a connection, to make contact
imeti stíke z to be in contact with
stopiti v stíke z to enter into relations with, to enter into connection with
pretrgati stík to break contact, to cut a connection
pospeševati stíke to promote (ali to foster) relations
spraviti koga v stík z to put someone in touch with (ali in contact with)
vzdrževati prijateljske stíke z to entertain (ali to maintain) friendly relations with
ne biti več v stíku z to be out of touch with
kdaj si stopil v stík z njim? when did you contact him?, when did you get in touch with him?