capitālis -e (caput)
1.
a) (o rečeh) pri čemer gre komu za glavo, zaglaven, smrten: Icti., periculum Pl. smrtna nevarnost, facinora Caecil. ap. Ci. dejanja, ki se kaznujejo s smrtjo, flagitia Ter., res capitalis Ca. fr., Ci., L., Q.; v pl.: S., Cu., rerum capitalium quaestiones Ci. pri katerih gre za življenje in smrt, c. crimen Ci., c. fraus Ci., noxa L., poena L., Suet., supplicium Cu., Suet., causae, iudicia Q., tres viri capitales Ci. ali triumviri capitales L. trije možje višji jetničarji (gl. triumvir). Od tod subst. capital, poklas. in redkeje tudi v popolni obl. capitāle -ālis, n smrtne kazni vreden zločin, zločin, ki se kaznuje s smrtjo, smrtni zločin: capital facere Pl. umor zagrešiti, capital admittere gladio Dig., capital est facinus, quod capitis poenā luitur P. F.; pogosto v zvezah: capital est, si (nisi)... Ci., Iust. ali z inf.: Luc. ap. Non., L., Cu. idr., tudi capitale est z inf.: Q., capitale fuisse, cum... T., capital exsistit z inf.: Val. Max., capital facere z inf.: Plin. šteti kaj za glavni zločin; v pl. capitālia -ium, n: Suet., capitalia audere L., vindicare Ci.
b) (o osebah) smrtnega zločina kriv: c. homo Ci., capitalis, qui id unum, quod omnium sceleratissimum fuerit, exceperit Ci., hoc erat etiam capitalior, quod idem pecunias... faenori dabat Ci. (namiguje na capita = glavnice).
2. pren. smrtno nevaren, smrten, smrtonosen, poguben: inimicus, hostis, odium, oratio Ci., capitalem et pestiferum reditum timere Ci., nulla capitalior pestis Ci.
3. glaven, poglaviten, izvrsten, odličen: Siculus ille capitalis (Philistus) Ci. ep. glavni pisec, capitale vocamus ingenium sollers O. — Adv. capitāliter
1. na življenje in smrt, smrtno: lacessere Plin. iun., odisse Amm., saevire Cass.
2. (v kazenskopravnem pomenu) tako, da gre za svobodo ali glavo: Cod. Th., c. animadvertere in militem Veg. vojaka s smrtjo kaznovati.
Zadetki iskanja
- capote [kəpóut] samostalnik
plašč s kapuco; (dolg) vojaški plašč; ženski klobuk, privezan s trakovi; streha kočije, avtomobilski pokrov - capote [kapɔt] féminin velik plašč s kapuco; vojaški plašč; strešica nad dimnikom; otroška avbica; automobilisme premična streha
capote anglaise (familier) kondom - capotear bikoborba dražiti (bika) s plaščem; figurativno koga za norca imeti
- capoter [kapɔte] verbe intransitif, automobilisme, aéronautique prevrniti se, prekucniti se; verbe transitif opremiti s pokrovom, pokriti
l'auto, l'avion a capoté letalo, avto se je prekucnil(o) - cappellata f
1. udarec s klobukom
2. poln klobuk, vsebina klobuka:
a cappellate kupoma, v velikih količinah - cappelleria f trgovina s klobuki
- cappellone m
1. poveč. od ➞ cappello velik klobuk; klobuk s širokimi krajci; taborniški klobuk
2. voj. žarg. rekrut, vojaški novinec, nabornik - caprifīcātiō -ōnis, f (caprifīcāre) pospešitev zorenja smokev s pikom šiškarice: Plin.
- caprifīcō -āre (caprifīcus) pospešiti (pospeševati) zorenje smokev s pikom šiškarice: Plin.
- capsulage [kapsülaž] masculin zamašitev s kovinskim pokrovcem (des bouteilles steklenic)
- capsular opremiti s kapico (steklenice)
- capsuler [kapsüle] verbe transitif zamašiti s kovinskim pokrovcem (une bouteille steklenico)
- captación ženski spol pridobitev z zvijačo ali s prilizovanjem; prežanje na dediščino; osleparjenje
- captar nakloniti si (koga), skušati dobiti z zvijačo ali s prilizovanjem
captar la atención pritegniti pozornost
captar(se) las simpatías pridobiti si simpatije - capuchin [kǽpjušin] samostalnik
kapucinec; ženski plašč s kapuco - capuchon [kapüšɔ̃] masculin kapuca, oglavnica; plaščali pelerina s kapuco; pokrov; pokrovec nalivnega peresa
visser le capuchon priviti pokrovec - capuchonner [-šɔne] verbe transitif pokriti s pokrovcem (kapucaste oblike)
- carabinier [-binje] masculin (nekoč) s karabinko oborožen vojak; (v Italiji) orožnik, žandar; (v Španiji) carinik
arriver comme les carabiniers d'Offenbach prepozno priti - caramellare v. tr. (pres. caramēllo)
1. topiti sladkor
2. s karamelom prevleči