Franja

représenter [rəprezɑ̃te] verbe transitif (zopet) predstaviti, predstavljati; zopet (po)kazati, predložiti (listine); théâtre uprizoriti, igrati; politique, juridique zastopati; predočiti, figuré opisati, slikati; verbe intransitif reprezentirati, stanu primerno (vredno) nastopiti, nekaj predstavljati

se représenter pokazati se (à, devant pred)
se faire représenter dati se zastopati
représenter l'évolution de la démographie par un graphique prikazati, predstaviti demografski razvoj z grafikonom
représenter une comédie, une tragédie uprizoriti komedijo, tragedijo
représenter la justice par une balance predstavljati pravico s tehtnico
représenter une marque de voiture biti trgovski zastopnik za neko avtomobilsko znamko
les ambassadeurs représentent leur pays auprès du chef de l'Etat poslaniki zastopajo svojo državo pri glavarju države
le ministre s'est fait représenter à la cérémonie par son chef de cabinet ministra je pri ceremoniji zastepal njegov šef kabineta
se représenter à un examen, à des élections znova nastopiti (kot kandidat) pri izpitu, na volitvah
(familier) comme il représente bien, on le met toufours en tête d'un défilé ker je reprezentativen (postaven in čeden), ga Postavijo veclno na čelo defileja
l'épargne représente une privation varčevanje je pritrgovanje

re-sīgnō -āre -āvī -ātum (re in sīgnāre)

1. razpečatiti, odpečatiti, odpreti (odpirati): Plin. idr., litteras Ci., epistulas Pl., testamenta H.; pesn.: (sc. Mercurius) lumina morte resignat V. odpira oči, ki jih zapira smrt (ker umirajoči odpirajo oči) = jim ne da (dovoli) umreti; pren.: periuria Graia resignat Sil. loči, predere; occ.
a) naznaniti (naznanjati), odkri(va)ti, razkri(va)ti: fata veniantia O., mandata alicuius Mart., totum hoc verba resignent Pers.
b) razveljaviti (razveljavljati), uničiti (uničevati): fidem tabularum Ci., pacta Sil., ne quid ex constituti fide resignaret Fl.

2. dati (dajati) nazaj, vrniti (vračati), odpovedati (odpovedovati) se, odreči (odrekati) se čemu: resigno, quae fortuna dedit H., cuncta H.

3. odkazati (odkazovati), odrediti (odrejati), dodeliti (dodeljevati): resignatis vectigalibus Ca.

resin pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ hanga
Odpadajoče jesensko listje se lahko nabere med resinimi poganjki in skazi njeno lepoto, še zlasti, ker ta vrsta cveti jeseni. ▸ A lehulló őszi falevelek megakadnak a hangahajtásokon és elcsúfítják a növényt, különösen akkor, ha ősszel virágzó hangafajtáról van szó.

2. (o pijači) ▸ hanga

rēsīnātus 3 (rēsīna) smolén, smôlen

1. s smolo namazan: iuventus Iuv. (da se depilira in si zgladi kožo).

2. s smolo začinjen, imajoč okus po smoli: vinum Cels., Plin., Mart. (starodavniki so namreč v vinske sode obešali smolo, ker so menili, da se vino s tem izboljša).

re-spectō -āre -āvī -ātum (frequ. iz respicere)

1. nazaj pogledati (pogledovati, pogledavati), nazaj se ozreti (ozirati): Plin. iun., Fl. idr., quid respectas Ter., respectans ad tribunal L.; z acc.: respectant terga tegentes O. po zaplečju (ozadju, zaledni straži); occ. pogledavati (pogledovati), ogledavati (ogledovati), gledati: alius alium respectantes T.; z ne in cj.: ne te uxor sequatur, respectas identidem Pl.; z dum (dokler ne) in cj.: reliquias (sc. apes) respectantes, dum conveniant Varr.; s quod (ker): respectantibus nobis, quod … sciebamus Varr.

2. metaf. (po)gledati (na kaj), ozreti (ozirati) se na kaj, v ozir (poštev) vzeti (jemati), upoštevati kaj: si qua pios respectant numina V., nec meum respectet, ut ante, amorem Cat. ne misli na mojo ljubezen, ni ji mar za mojo ljubezen; occ. čakati (na) kaj, pričakovati kaj: par munus ab aliquo respectare Ci.

Rhēsus -ī, m (Ῥῆσος) Rézos (Rézus), tračanski kralj, ki je prišel na pomoč Trojancem. Ker po prerokbi Troje ne bi bilo mogoče zavzeti, če bi Rezovi beli konji zaužili trojansko travo in vodo, sta se Diomed in Odisej takoj prvo noč po njegovem prihodu priplazila v njegov tabor, mu ugrabila konje in ga usmrtila: Ci., O., V.

rīdiculus 3 (rīdēre)

1. smeh vzbujajoč, smešen, šaljiv, šegav: ridiculum dictum Pl., Q., caput Ter., res Pl., ridicula et iocosa res Cat., homines ridiculi ex dolore Ci. ki so zaradi nejevolje postali šaljivci, ki jim je nejevolja izvabljala dovtipne besede, parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H., cavillator facie magis quam facetiis ridiculus Ci., ridicule rogitas Pl., ipsorum (sc. naturis) ridicule indicandis Ci.; pesn. z inf.: (sc. Porcius) ridiculus totas simul absorbere placentas H. ki nam je s požiranjem pogač zbujal veliko smeha (salve smeha); z ACI: Ter.; abs.: ridiculum! Ter. smešno! — Od tod subst.
a) rīdiculus -ī, m burkež, šaljivec, šalež, posmehovalec, norcepas, smešnež: Ter.
b) rīdiculum -ī, n burka, šala, dovtip, dovtipna beseda: ridiculi causā Pl., mihi solae ridiculo fuit Ter. ker je bil smešen, quae sint genera ridiculi Ci., de absentibus aut per ridiculum aut severe maledicere dicitur Ci.; pl.: Q. idr., sententiose ridicula dicere Ci.

2. pass. smešen, (po)smeha vreden: Lucr., Iuv., Q. idr., qui ridiculus minus illo (sc. es)? H., Verria haec turpia ac ridicula Ci., homo ridicule insanus Ci.; ridiculum est z inf.: Ter., Ci., Q.; z ACI: ridiculum est me nunc de Verre dicere Ci.

rôka (-e) f

1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente

3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani

6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

8. pren.
biti od rok essere fuori mano

9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani

rokodelec samostalnik
1. (obrtnik) ▸ kézművesSopomenke: obrtnik

2. izraža negativen odnos (o naravi dela) ▸ két kezi munkás
Delovna tovariša pa si tudi ne moreva biti, ker je on "minister", jaz pa kvečjemu rokodelec. ▸ Munkatársak sem lehetünk, hiszen ő „miniszter” én pedig legfeljebb kétkezi munkás vagyok.
Kirurgi veljamo med zdravniki za rokodelce, češ, naučimo se operirati, splošno medicinsko pa naj ne bi znali razmišljati. ▸ Mi sebészek kétkezi munkásnak számítunk az orvosok között, mivel úgymond megtanulunk műteni, de nem tudunk általános orvosi módon gondolkodni.

rubēta -ae, f (rubus) krastača, krápavica (imenovana rubēta, ker živi v trnovju): Plin., Iuv., Plin. Val., rana rubeta Pr.

rubor -ōris, m (rubēre)

1. rdečica, rdečina, rdečilo, rdeča barva, rdečost, rusost, rdeče: Plin. idr., vellera Tyrios incocta rubores V. ali molles rubores Sen. tr. = škrlat; o obrazu: T., Plin. iun. idr., niveo lucet in ore rubor O., ille fusus et candore mixtus rubor (Venerin) Ci.; od tod medicamenta candoris et ruboris Ci. belo in rdeče lepotilo (ličilo, lepotilno sredstvo, šminka); pesn. o luni: si virgineum suffuderit ore ruborem V.; o koži: pectora traxerunt roseum percussa ruborem O., aliquem in ruborem dare Pl. koga do krvi (krvavo) namlatiti.

2. occ.
a) rdečina, rdečica, zariplost od jeze: oculis dabat ira ruborem O., multus ore toto rubor Sen. ph.
b) rdečica od sramu: Ap., Val. Max. idr., verecundo suffunditur ora rubore O., Masinissae rubor suffusus L., verba digna rubore O., ruborem afferre T. ali rubores alicui inicere Corn. povzročiti (doseči), da kdo zardi, Latmius Endymion non est tibi, Luna, rubori O. ni ti treba zardeti zaradi Endimiona, est mihi rubori, quod T. zardeti moram, da (ker) … , alicui non est rubori (z inf.) O. komu ni treba zardeti, da (če) … ; od tod

3. meton.
a) sramežljivost, sram: praestare ingenuitatem et ruborem suum Ci.
b) sramota, osramotitev: L., Cu., Val. Max. idr., rubor ac dedecus T., rubor et infamia T., nil tua, Cydippe, facta ruboris (po novejših izdajah pudoris) habent O., rubor est alicui z inf. O., Val. Max. sramotno (sramota) je za koga, magno cum rubore civitatis Val. Max. državi v veliko sramoto.

rubrīca -ae, f (rubrīcus = ruber)

1. (sc. terra) rdeča zemlja, rdeča prst: Vitr., rubrica terra Col.; occ. rdečilo, rdeče črnilo, rdeče pisalo (čŕtnik, svinčnik), rdeča kreda, rdeča ilovica, železna okra: Pl., Corn., rubrīcā aut carbone picta proelia H.; ker so naslove zakonov zapisovali rdeče; od tod meton.
a) rdeče pisan naslov postave, naslov zakona, rubríka: edictum proponitur sub rubrica „unde vi“ Paul. (Dig.).
b) zakon sam: se ad album ac rubricas transtulerunt Q., si quid Masuri rubrica vetavit Pers.

2. (sc. tunica) ognjenordeče oblačilo: induo puerum rubricam et rubricā Char.

rule out prehodni glagol
izločiti, oddvojiti, prečrtati, izključiti

to rule out of order ne upoštevati nečesa, ker ne spada k stvari
to rule out the possibility izključiti možnost, ne računati z možnostjo

rutinsko prislov
1. (o ustaljenem postopku) ▸ rutinszerűenČim se je vključil v promet, sta ga rutinsko ustavila mestna redarja. ▸ Ahogy bekapcsolódott a forgalomba, a városi rendészek rutinszerűen megállították.
Pregled se opravlja rutinsko v sklopu ultrazvoka trebuha. ▸ A vizsgálatot a hasi ultrahangvizsgálat keretében rutinszerűen elvégzik.

2. (o ponavljajočem se vedenju; nezavedno) ▸ rutinosan, rutinból, rutinszerűenKadar nekaj delate rutinsko, boste verjetno včasih kaj pozabili, ker ni s tem povezanega nič posebnega. ▸ Amikor valamit rutinból csinál, valószínű, hogy néha elfelejt valamit, mert nincs benne semmi különleges.
Nekatera dejanja opravljate rutinsko, iz navade. ▸ Bizonyos dolgokat rutinszerűen, megszokásból végzünk.

sacrārium -iī, n (sacrum -ī ali sacra -ōrum)

1. kraj, kjer se hranijo svetinje, svetinjišče, prostor za svetinje, nekakšen relikviárij: SERV., FEST. idr., sacrarium est locus, ubi sacra reponuntur ULP. (DIG.), vetito temerat sacraria probro O., Caere sacrarium populi Romani L. (ker so Rimljani v času vdora Galcev tja odpeljali rimske svetinje); metaf.: arcana naturae interiore sacrario clausa sunt SEN. PH.

2.
a) molišče, molilnica, kapela, svetišče, tempelj: SUET. idr., in sacrario signum fuit Cereris CI., res divinas in sacrario facere CI., sacrarium Bonae deae CI., Fidei L., Mentis PR., duri sacraria Ditis V. = podzemlje, sacraria Vestae MART., decimo die cenatum deinde pure lautum (sc. adulescentulum) in sacrarium deducere L., primo sacrarium id feminarum fuisse L. (o kraju, kjer so ženske imele Bakhovo slavje).
b) domača kapel(ic)a: qui habitat in tuo sacrario CI. EP.; metaf. α) svetišče: cui (sc. aquilae) ille (sc. Catilina) etiam sacrarium domi suae fecerat CI. (kraj v rimskem taboru, kjer so hranili legijske orle, je veljal za svetega); porogljivo (o istem Katilini): cui (sc. aquilae) domi tuae sacrarium scelerum tuorum constitutum fuit CI. β) cesarski kabinet: in sacrario imperialis oraculi AUS.

sacri-legus 3, adv. -ē (sacra in legere)

1. krajo svetinj ali rop svetišča zadevajoč, s krajo svetinj ali z ropom svetišča povezan, svetokraden, svetokrajen, svetograben: templis bellum sacrilegum indicere CI., templo manus sacrilegas inferre CI. lotiti se svetišča z grabežljivimi (roparskimi, svetograbnimi) rokami, ausi sunt sacrilegas admovere manus intactis illis thesauris L.; kot subst. sacrilegus -ī, m tat svetinj, ropar svetišča, svetokradec, svetograbec: Q., SEN. PH. idr., sacrilego poena est CI., non sacrilegum, sed hostem sacrorum CI., sacrilegorum numero haberi N.

2. svetoskrunski, skrunilski, sramotilen, brezveren, brezbožen, hudoben, nizkoten, zavržen, podel, pokvarjen, malopriden, ničvreden: TER., MART. idr., Graeci CI., sanguis V., dextra, manus, linguae O., sacrilegas meretricum ut persequar artes O., feminae O. (ki so raztrgale Orfeja), manu sacrilegā produxit H., nec nos sacrilegi templis admovimus ignes TIB., Penthea tu ... bipenniferumque Lycurgum sacrilegos (ker sta zaničevala Bakhovo bogoslužje) mactas O., exi e fano ... hominum sacrilegissume PL., in ipso opere sacrilege (adv.) TERT.; subst.
a) sacrilegus -ī, m svetoskrunec, skrunilec, skrunitelj, oskrunjevalec, onečastitelj, onečaščevalec, (pre)kršitelj, brezbožnež, brezbožnik, hudobnež, podlež, nizkotnež, baraba, zavrženec, pokvarjenec, malopridnež, ničvrednež: omnes undique parricidae, sacrilegi, convicti iudiciis ... Catilinae proxumi familiaresque erant S., intrat sacrilegi (sc. Erysichthonis, ki je razžalil Cerero) thalamos O., minor exstat sacrilegus IUV.; z gen.: sacrilegus violati templi AMM., nuptiarum COD. TH., COD. I.; kot psovka = lopov, malopridnež: sceleste, parricida, sacrilege PL., hunc perterrebo sacrilegum TER.
b) sacrilega -ae, f = zavrženka, malopridnica, hudobnica, pôdlica, nizkotnica, pokvarjenka, ničvrednica: quid ais, sacrilega? TER.

saevus 3, adv. -ē (saeviter: AFR. AP. NON., ENN. AP. NON., PL.) pravzaprav „boleč“, „žaleč“ (prim. gr. Ἅιδης, let. sievs osoren, rezek, lit. šaižùs hrapav, oster, got. sair = stvnem. sēr bolečina, stvnem. sēro boleč, sēr silno, stvnem. sehr, versehren) besen, besneč, divji, krut, strašen, grozovit, ljut; o živalih: PLIN. idr., lea O., leo, leones LUCR., saevum turba leonem premit V., leaena saevior V., saevus aper V., lupi TIB., ferae O., TIB., beluae H., canes PR., saeviores canes AP., saevissima animalia SEN. PH. deroče; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih besen, besneč, divji, divjaški, pobesnel, silovit, buren, ljut, krut, silen, divji, nemil, neusmiljen, nepomirljiv, nespravljiv, grozen, grozovit, strašen, oblasten, oster, strog: uxor TER. huda, non saeva terris gens relegata ultimis CI., noverecae L., cum saevissimo tyranno L., saevus custos, magister, vir H., Hector V. (v vojni) neprizanesljiv, neprizanašajoč, saevus (= gr. δεινός) in armis Aeneas V. strašni, Getae O ali Lapithae H. divji, puella TIB. oblastna (do ljubimcev), Iuppiter O., rex (= Iuppiter), Amor, dea V., Iuno V. nespravljiva, coniux Iovis O., mater Cupidinum, Proserpina, Tisiphone H., numina Iovis V. strašni sklep; z in: nimium in pelice saevae (deae) O.; z dat.: videt ... saevum ambobus Achillem V. jeznega na oba, saevus accusandis reis Suillius T.; pesn. z inf.: quaelibet in quemvis opprobria fingere saevus H. brez usmiljenja vsakogar po vrsti kakor koli že (si bodi) sramoteč (obrekujoč).
b) o stvareh in abstr. divji, hud, silen, grozen, strašen, zlonosen: tempestas CI., tempestates LUC. AP. NON., L., ventis CI. EP., L., mare NAEV. AP. FEST., S., V., O. ali aequora V. ali pelagus O. ali pontus O. viharno, fluctus PL., undae LUCR., gelu et undae V. hud mraz valovja, hudo mrzlo valovje, hiems VAL. FL., VEG., faces O., ignes O., H., PR., tridens (sc. Neptuni), scopulus V., catenae H., falx (sc. Priapi) TIB., stola ENN. FR., arma, venenum, funera, verbera V., Liburnae (sc. naves) H. (ker so Kleopatri grozile s sramoto, da jo bodo Rimljani vodili v zmagoslavnem sprevodu), Pelopis domus H. (zaradi tragičnih grozot v tej rodbini), facies T., saevo ac duro in bello LUC. AP. NON., amore saevo ENN. AP. CORN., horror, dolores, ira, nuntius V., caedes, rabies ventorum O., saevus Arcturi ... impetus H., militia, paupertas H., Fortuna saevo laeta negotio H., saevus iocus ali saeva verba H. zajedljiva (zajedljive), zbadljiva (zbadljive), pikra (pikre), fletus PR., somnia TIB., Iacchi saevus odor STAT. v besnost spravljajoči vonj; n. pl. subst.: inter multa et saeva AMM.

Opomba: Acc. n. sg. saevum adv. (= saeve): cui saevum adridens SIL., saevum rubuere ligones STAT., saevum fremere CL.

sāgus¹ 3 (sagīre) ostroumen, bistroumen = vedežen, vedeževalen, vedeževalski, prerokujoč, preroški, prerokovalen: PRUD. idr., aves, clangores STAT. Od tod subst. sāga -ae, f
a) modra, vedežna ženska, modrijanka, vedeževalka, prerokovalka, čarovnica, stara vešča, coprnica: CI. (gl. pod sagiō), O., H., PR., COL.
b) ker so vedeževalke pristajale tudi na to, da so delovale kot zvodnice, tudi = zvodnica: LUC. AP. NON., NON., sagae praecepta rapacis TIB.

salārius 3 (sāl) sol zadevajoč, soli se tičoč, s soljo povezan, solen: annona L. letni dohodek od prodaje soli (od solnega monopola, od solnega samotrštva), Salaria via (nom. propr.): VARR., L., PLIN., SUET., T., EUTR., P. F. ali samo Salāria -ae, f: CI., MART. Solna cesta ob levem Tiberinem bregu, ki je vodila iz Rima od Kolinskih vrat v Reate (tako imenovana, ker so po njej Sabinci hodili po sol v soline pri Ostiji). Subst.

1. salārius -iī, m trgovec s slanimi ribami: MART.

2. Salāria -ae, f, gl. zgoraj.

3. salārium -iī, n pravzaprav obrok soli, solni dodatek (pridatek), solni deputat, ki so ga dobivali vojaki, pa tudi uradniki s svojim spremstvom na potovanju ali v provinci: PLIN.; pozneje se je ta obrok nadomeščal z gotovino; od tod salārium -ii, n mezda, plača, plačilo, nagrada, dnevnice: PLIN. IUN. idr., tribunorum militarium salaria PLIN., salarium ... Agricolae non dedit (sc. Domitianus) T., comites peregrinationum ... numquam salario, cibariis tantum sustentavit (sc. Tiberius) SUET.; šalj. = cena recta pravi obed, prava pojedina, prava gostija (gostba): MART.; occ. častno plačilo, častna nagrada
a) sodnikom: SEN. PH.
b) zdravniku: DIG., LAMP.
c) računovodju: SID.; annuum salarium ICTI. letna plača, letnina, salaria annua LACT. letnina ubožniških senatorjev.

Saliī¹ -ōrum (-ûm H.), m (salīre; Salii torej „skakači, poskakovalci, plesalci“) sálijci, sálijski svečeniki, dve svečeniški združbi v Rimu, sestavljeni iz po 12 članov patricijskih rodbin, ustanovljeni za oskrbovanje bogoslužja Marsa Gradiva. Prvo, starejšo, je ustanovil kralj Numa Pompilij, drugo, mlajšo, pa kralj Tul Hostilij. Člani prve so se imenovali Palatīni (palatínski, palácijski), člani druge Collīni (kolínski, ker so imeli svoje središče pri Kolinskih vratih). Salijci so varovali svete ščite (ancilia) in imeli vsako leto 1., 15. in 19. marca slovesne obhode okrog Rima in rimskih svetišč ob prepevanju pesmi in plesanju z orožjem na čast Marsu (Mamuriju, gl. Māmū̆rius) in boginji Nerieni (Marsova spremljevalka in soproga); vsak obhod se je končal z razkošno pojedino: VARR., CI., L., V., H., O., CAT., LUCAN., Q., VAL. MAX. V Tiburju (Tiburtu) so salijci skrbeli za Herkulovo bogoslužje (MACR., SERV.), zato jih V. (Aen. 8, 285) omenja kot Herkulove svečenike. – Od tod adj.

1. Saliāris -e sálijski, salijárski, salijcev (gen. pl.): versŭs VARR., Saliare Numae carmen H. ki jo je uvedel Numa, ki jo je Numa dal salijcem (salijske pesmi so bile zaradi svojega starinskega jezika že v klasičnem obdobju nerazumljive; prim.: Saliorum carmina vix sacerdotibus suis intellecta Q.), saltus SEN. PH. plesanje (v orožju), ples z orožjem, sacra MACR. daritve (Marsu); metaf. sálijski = čudovit, krasen, sijajen, veličasten, obilen, razkošen, razpašen: dapes H., cenae AP., FEST., epulae AP., epulari Saliarem in modum CI. EP.

2. Salius 3 sálijski: virgines FEST.; subst. Saliae -ārum, f (sc. epulae) sálijska pojedina, sálijska gostija: AP.