Franja

dallage [dalaž] masculin tlakovanje, oblaganje s ploščami; tlak iz plošč

dallage de marbre tlak iz marmornih plošč

Dalmatae (Delmatae) -ārum, m (Δαλμάται) Dalmati(nci), preb. pokrajine Dalmacije: Ci. ep., Vell., T. idr.; atrib.: Dalmatae montes Stat. dalmat(in)ska gorovja. — Od tod subst. Dalmatia (Delmatia) -ae, f (sc. terra; Δαλματία) Dalmacija, pokrajina ob vzhodni obali Jadranskega morja, približno današnja Dalmacija: O., T. idr. Adj. Dalmaticus (Delmaticus) 3 dalmat(in)ski, iz Dalmacije, nad Dalmacijo: Vell., T., Suet., triumphus H. zmagoslavje prokonzula Azinija Poliona nad dalmatinskimi Partinci 25. X. 39. — Kot subst. Dalmatica -ae, f (sc. vestis) dalmatika, neko spodnje oblačilo s kratkimi rokavi, iz bele dalmatinske volne, še dandanes mašno oblačilo katoliških duhovnikov: Cypr., Isid. — Od tod adj. Dalmaticātus 3 v dalmatiko oblečen: Lamp.

daraus (= aus ihm/ihr) iz tega

daréjek -jka m (gr, dareikós) darik, perzijski zlatnik iz Darijeva doba

Darlehensforderung, die, terjatev iz posojila

dàščan -a -o deščen, narejen iz desk: daščan krevet, plot, strop; -a pregrada

datare

A) v. tr. (pres. dato)

1. datirati, navesti datum:
datare una lettera datirati pismo

2. datirati, postaviti v časovni okvir:
non è possibile datare con esattezza l'avvenimento dogodka ni mogoče natančno datirati

B) v. intr. veljati, biti v veljavi; biti iz(pred), izvirati:
la disposizione data dal mese scorso odredba je v veljavi od prejšnjega meseca
l'iscrizione data dal tredicesimo secolo napis je iz trinajstega stoletja
a datare da oggi od danes naprej

dater [date] verbe transitif datirati, pripisati dan in leto; verbe intransitif začeti se, imeti svoj začetek, izvirati (de iz); biti odločilne važnosti; biti zastarel, biti iz mode

à dater de (ce jour) od (tega dne, danes) naprej
dater de loin biti starega datuma, oddavnaj
ce traité date du 18^e siècle ta pogodba datira iz 18. stoletja
dater une lettre datirati pismo
il ne date pas d'hier on ni od včeraj; on ni neumen, neizkušen
cet événement date dans ma vie ta dogodek je odločilne važnosti v mojem življenju
cette théorie commence à dater ta teorija postaja zastarela
cela ne date pas d'hier to ni novo

Daulis -idis, acc. -ida, f (Δαυλίς) Davlida, mesto v Fokidi, torišče mita o Tezeju, Prokni in Filomeli: L., O. Od tod adj. Daulius 3 (Δαύλιος) davlidski: rura O. Daulias -adis, f (Δαυλιάς) davlidska, iz Davlide: ales Daul. O. lastovica (= Procne), Dauliades puellae (= Procne in Philomela) V.; abs. Daulias (= Procne) Cat., Ps.-V. (Ciris). Daulis -idis, f (Δαυλίς) davlidska: Sen. tr.

Daunenkissen, das, blazina iz puha, puhasta blazina

deal-box [dí:lbɔks] samostalnik
zaboj iz tenkih deščic, gajba

débarbouiller [-buje] verbe transitif umiti obraz; figuré izvleči iz zadrege

se débarbouiller umiti se, opraviti toaleto; figuré izvleči se iz zadrege, iz stiske

dȅbe -eta s mn. debèta (t. debbe) dial. ploščata lesena posoda, izdolbena iz enega kosa, za spravljanje sira in kajmaka

débouquement [debukmɑ̃] masculin, marine vožnja iz prekopa; konec prekopa, prehoda, ožine

débouquer [debuke] verbe intransitif, marine priti iz, izpluti (iz prekopa, morske ožine)

débourber [deburbe] verbe transitif očistiti (rudo) blata; potegniti iz blata (tudi figuré); čistiti (mošt)

débourber un canal očistiti prekop

débrouillage [debrujaž] masculin znajdljivost; iz-, razmotanje

débrouiller [debruje] verbe transitif od-, razmotati; figuré po-, razjasniti; familier naučiti (koga), kako si pomagati iz stiske

se débrouiller znajti se, znati si pomagati (v stiski), izmotati se; (vreme) zjasniti se; razmotati se, razrešiti se
débrouiller un cas compliqué razjasniti kompliciran primer
débrouiller un élève učenca naučiti bistvenih stvari
débrouillez vous! znajdite se! ne računajte na pomoč!

débuché, -cher [debüše] masculin trenutek, ko pride divjad iz goščave

débucher [debüše] verbe transitif spoditi, splašiti (divjad) iz goščave, iz gozda; figuré pregnati, deložirati; verbe intransitif priti iz gozda, iz goščave