Franja

korák paso m

korak za korakom paso a paso
s hitrimi koraki con paso acelerado
na vsakem koraku a cada paso, continuamente
korak nazaj paso atrás
dvojni korak paso doble
lahek, hiter korak paso ligero, rápido
gosji korak paso de ganso (ali de la oca)
napačen korak (tudi fig) mal paso
dolžina koraka longitud f del paso
števec korakov podómetro m, cuentapasos m
diplomatski korak (fig) gestión f diplomática
napraviti potrebne korake (fig) hacer las gestiones necesarias
delati velike korake dar grandes zancadas
menjavati korak cambiar el paso
napraviti prvi korak dar el primer paso, tomar la iniciativa
storiti odločilni korak dar el paso decisivo
nobenega koraka (ničesar) ne narediti no dar un paso
pospešiti korak acelerar (ali alargar) el paso
iti v koraku ir al paso
držati korak s kom ir al mismo paso que alg
držati korak s časom (fig) estar al día; ir con el tiempo; adaptarse a las exigencias de la época
priti iz koraka perder el paso
smo že napravili korak naprej (fig) ya se ha dado un paso adelante
usmeriti svoje korake k dirigir (ali encaminar) sus pasos a (ali hacia)

kot³

1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

2.
tako … kot so … wie
prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
tako kot (in tudi) wie, sowie
prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
vse prej kot alles andere als
drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

4.
kot kdaj prej denn je zuvor
kot sploh kdaj denn je

5.
kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

6.
tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

8.
kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
kot le kdo wie kaum jemand
kot le kje wie kaum woanders

9.
bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

kòt (kakor) comme, que, en (qualité de)

kot da comme si
kot poslanik comme (en qualité d')ambassadeur
kot po navadi comme de coutume
on je mlajši kot jaz il est plus jeune que moi
več kot eno leto plus d'un an
umrl je kot junak il est mort en héros
kot se zdi à ce qu'il semble
to je pa že več kot preveč c'en est trop

kot zobotrebec frazem
(zelo suh; zelo ozek) ▸ cérnavékony, vékony, mint a piszkafa, leheletvékony
Še do nedavnega je bila Viktorija kot zobotrebec, zdaj pa so v javnost že pricurljale novice, da se bo poskusila zrediti. ▸ kontrastivno zanimivo Viktória legutóbb még csontsovány volt, mostanában azonban olyan hírek érkeznek, hogy megpróbál hízni.
Zdi se, da pri teku, pri katerem so smučke kot zobotrebci, tudi največji mojstri pri spustih navzdol nimajo popolnega nadzora. ▸ Úgy tűnik, hogy a sífutásnál, ahol a sítalpak leheletvékonyak, még a legjobbak sem tudják teljesen kontrollálni a leereszkedést.
Sopomenke: suh kot zobotrebec

kȍža ž
1. koža: upala -e vnetje kože; biti krvav pod -om; biti sama kost i koža; iznijeti svoju -u na pazar dati svojo kožo na prodaj; iznijeti zdravu -u iz opasnosti; imati debelu, tvrdu -u; derati, guliti kožu kome s leda; do gole -e pokisnuti biti do kože moker; do -e opljačkati koga do golega izropati koga; krojiti kome -u imeti usodo koga v svojih rokah; ne biti u dobroj -i ne biti najboljšega zdravja; vuk u ovčjoj -i; uhvatiti se koga kao krpuša, krpelj -e
2. kožuh: dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko lisici preučujejo dokumente, je že njen kožuh na prodaj
3. usnje: koža učinjena za potplate, za gornje dijelove; cipele od crne -e
4. meh: zečja koža
5. skorja: pod ledenom -om vuče se rijeka, reka
6. smetana: koža na mlijeku

kráj² (konec) (časovno) fin m ; término m ; (končanje) terminación f

od kraja al principio
(že) takoj od kraja ya desde el principio
na vseh koncih in krajih por doquiera, en todas partes
biti pri kraju (o zalogah, močeh) agotarse, estar agotado
z njim gre h kraju está muriéndose, está para morir; fam está en las últimas
biti pri kraju s svojo pametjo no saber, ya que decir (ali contestar)
tega ni ne konca ne kraja esto es cosa de nunca acabar; esto es inacabable, fam aquí hay tela para rato
iti h kraju tocar a su fin, acabarse, fig extinguirse, (zmanjkovati) ir escaseando
napraviti kraj čemu poner término a, dar fin a

kraljica samostalnik
1. (vladarka) ▸ királynőV obdobju vladavine kraljice Viktorije je nastajal tako imenovani drugi imperij. ▸ Viktória királynő uralkodása idején jött létre az úgynevezett második birodalom.Če bo nasledila prestol, kot je pričakovano, bo postala prva belgijska kraljica regentka. ▸ Ha a várakozás szerint a trónra lép, akkor ő lesz Belgium első királynője.

2. (kraljeva žena) ▸ királynéSedanja španska kraljica Sofia, žena kralja Juana Carlosa, je grškega rodu. ▸ Sofia jelenlegi spanyol királyné, János Károly király felesége görög származású.Kralj in kraljica po dolgotrajnem čakanju dobita hčer in priredita zabavo. ▸ A királynak és a királynénak hosszas várakozás után lánya születik, és mulatságot szerveznek.

3. (najpomembnejša predstavnica) ▸ királynőV svetu sta bili nesporni kraljici mode Elsa Schiaparelli in Coco Chanel. ▸ Elsa Schiaparelli és Coco Chanel voltak a divat vitathatatlan királynői.
Madonna še vedno velja za kraljico popa. ▸ Madonna még mindig a pop királynőjének számít.
Film je narejen po odlični knjigi kraljice detektivk Agathe Christie. ▸ A filmet a detektívregények királynője, Agatha Christie kiváló könyve alapján készítették.

4. (zmagovalka tekmovanja) ▸ királynőPreden je postala velika hollywoodska zvezda, je bila tudi lepotna kraljica. ▸ Mielőtt hollywoodi sztár lett, szépségkirálynő volt.Leta 2018 smo tradicionalno ponosno okronali že 11. mlečno kraljico. ▸ 2018-ban a hagyományok szerint immár a 11. tejkirálynőt koronáztuk meg büszkén.
5. (pomembna panoga ali disciplina) ▸ király, királynőTajski boks je kraljica borilnih športov, saj je pri njem dovoljeno tako rekoč vse. ▸ A thai boksz a küzdősportok királya, hiszen itt úgyszólván minden megengedett.
Patologija je kraljica medicinskih znanosti 19. stoletja. ▸ A patológia a 19. századi orvostudományok királynője.
Košarka je kraljica iger z žogo. ▸ A kosárlabda a labdasportok királynője.

6. (šahovska figura) ▸ vezér, királynőZačasno je žrtvoval kraljico za trdnjavo in v treh potezah osvojilo čisto figuro. ▸ Átmenetileg feláldozta a vezérét a bástyáért, és három lépésben nyert egy tisztet.
Obranil se je, toda za kraljico je dobil le trdnjavo in lahko figuro. ▸ Védekezett, de a vezérért egy bástyát és egy könnyűtisztet kapott.

7. (samica) ▸ királynő Kraljica termitov je rekorderka po številu izleženih jajčec. ▸ A termeszkirálynőé a lerakott peték számának rekordja.
Vsako mravljišče ima vsaj eno kraljico. ▸ Minden hangyabolynak van legalább egy királynője.
Delavke in kraljica imajo strupeno želo, s katerim se branijo, kadar so v nevarnosti. ▸ A dolgozóknak és a királynőnek mérgező a fullánkja, azzal védekeznek, ha veszélybe kerülnek.

8. (igralna karta) ▸ dáma
Ful s tremi fanti in parom kraljic so najboljše karte, ki sem jih dobil nocoj. ▸ A full három bubival és egy dámapárral volt a legjobb mai lapom.
Ta igralna karta premaga tako kralja kot kraljico in je živa prispodoba komikov. ▸ Ez a kártya üti a királyt, a dámát, és a komikusok élő szimbóluma.

kramljati glagol
(lahkotno pogovarjati se) ▸ cseveg, cseverészikPo nekaj minutah vožnje smo že veselo kramljali z našimi sopotniki Nizozemci. ▸ Néhány perc utazás után már vidáman cseverésztünk holland utastársainkkal.
Dolgo sva hodila in prijateljsko kramljala o malenkostih. ▸ Sokáig sétáltunk, és barátian apróságokról cseverésztünk.

kríž cross; (razpelo) crucifix; (pri kartah) club (s pl); anatomija loins pl, the small of the back; (živalski) croup; (konjski) crupper; (goveji) rump; figurativno affliction, grief, sorrow, tribulation

Rdeči kríž Red Cross
kljukasti kríž swastika, hooked cross
grški (latinski, Andrejev) kríž Greek (Latin, St. Andrew's) cross
malteški kríž Maltese cross
Južni kríž astronomija the Southern Cross
vrtljiv kríž (pri vhodu itd.) turnstile
trganje, bolečine v krížu medicina lumbago
snemanje s kríža religija descent from the cross, deposition
kríž me boli my back aches
imeti že štiri kríže (= 40 let) za seboj to be on the wrong side of forty
še ne imeti štirih krížev za seboj to be on the right side of forty
kríž napraviti (pokrižati se) to cross oneself, to make the sign of the cross
vsak mora nositi svoj kríž (figurativno) everyone must bear his own cross
napraviti kríž čez kaj (figurativno) to give something up as lost
prebresti vse kríže in težave to come through all the troubles and tribulations
hrabro prenašati svoje kríže to bear one's tribulations bravely
pribiti na kríž to nail to the cross
umreti na krížu to die on the cross

kríž (-a) m

1. croce:
pribiti na križ crocifiggere
obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
delati križe fare il segno della croce
pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

3.
okenski križ grata
cestni križ incrocio, crocevia
vrtljivi križ tornello

4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
pren. križi in težave croce e tormento
pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
križ imeti s kom avere problemi con qcn.
(velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

6. (igralna karta) croce

7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
bolečine v križu dolori alla schiena

8. nareč. agr. covone

9. gastr. culaccio

10. navt. pennone:
glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
inter. božji križ perbacco
alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
film. malteški križ croce di Malta
geod. nitni, vizirni križ croce di mira
Rdeči križ Croce Rossa
pog. rdeči križ ambulanza

kropíti (-ím) imperf.

1. rel. aspergere, benedire (con l'acqua santa):
kropiti mrliča benedire il morto (con l'acqua santa)
pren. drugi dan so ga že kropili il giorno dopo era bell'e morto

2. star. bagnarsi

krvoskrunski pridevnik
1. (o incestu) ▸ vérfertőzőPar se ni smel poročiti, če sta si bila dekle in fant ožja sorodnika kot v četrtem kolenu -- torej je bilo krvoskrunsko, če si se hotel poročiti s svojo praprababico ali s svojo tretjo sestrično. ▸ A pár nem házasodhatott össze, ha a lányt és a fiút a negyedik ágnál közelebbi vérrokonság fűzte össze – tehát vérfertőzésnek számított, ha a saját üknagyanyáddal vagy harmadik unokatestvéreddel akartál összeházasodni.

2. (o spornem družbenem dogajanju) ▸ vérlázító
Rusija je takrat odločitev obžalovala ter jo označila kot krvoskrunsko in nečloveško. ▸ Oroszország akkor sajnálta a döntését, valamint vérlázítónak és embertelennek nevezte.
Na volišča prišli prišli predvsem zainteresirani, tisti, ki vedo, kaj hočejo, ali pa se jim zamisel države o razdelitvi železnic zdi že sama po sebi krvoskrunska in nepatriotska. ▸ A szavazóhelyiségekbe azok jöttek el, akiket érdekel a kérdés és tudják, hogy mit akarnak, vagy vérlázítónak és hazafiatlannak tartják az államnak a vasutak felosztásáról szóló elgondolását.

krvosleden pridevnik
1. (o psu) približek prevedka ▸ véreb [pes]Že v dveh urah po napadu je prišel na pomoč poklicni čuvaj s krvoslednimi psi. ▸ Már két órával a támadás után a segítségünkre sietett egy hivatásos őr a vérebeivel.

2. (o osebi ali ustanovi) ▸ vérszomjas
V tem je nemara tudi nekaj dejansko krvoslednega odnosa medijev: zanimanje se zbudi šele, ko steče kri. ▸ Ez talán része a média valóban vérszomjas hozzáállásának: csak akkor érdekes valami, ha vér folyik.

krvoželjen pridevnik
1. (o nasilju) ▸ vérszomjas
Mar res ni bilo že dovolj klanja za te krvoželjne naciste? ▸ Még tényleg nincs elege az öldöklésből ezeknek a vérszomjas náciknak?
Ker besedilo odraža takratno tipično ozračje, nabito s krvoželjno nestrpnostjo, si ga natančneje poglejmo. ▸ Mivel a szöveg az akkori tipikus, vérszomjas intoleranciával átitatott hangulatot tükrözi, ismerkedjünk meg vele közelebbről.

2. (o pitju krvi) ▸ vérszomjas
Čakajoč na mrak je v senci prežal krvoželjni grof Drakula, pripravljen, da skoči na žrtev. ▸ Várva az alkonyatot, a vérszomjas Drakula gróf az árnyékban lapult, készen arra, hogy rávesse magát az áldozatára.

Kuhhaut, die, kravja koža; das geht auf keine Kuhhaut to je pa že od sile

kúpček (-čka) m dem. od kup mucchietto, mucchio:
ima že lep kupček denarja si è messo già da parte un bel gruzzoletto
otr. podreti kupček ruttare, fare il ruttino
evf. narediti kupček cacare
kupček peska (ki ga morje oblikuje na obali) tombolo

la¹

A) art. determ. f sing.

B) pron. f jo; to:
la sento slišim jo
chiamala pokliči jo!
me la pagherai! to si boš zapomnil! ti že pokažem!
La prego (vljudnostni izraz) prosim Vas
la va male stvar slabo kaže

labarum -ī, n (prim. baskovsko „labarva“, ki še danes pomeni „zastava“) lábarum, posebna rim. bojna zastava, pogosto upodobljena že na kovancih predcesarske dobe; cesar Konstantin, ki je bil vzgojen v Galiji, jo je določil za cesarski (državni) prapor ter jo dal okrasiti z biseri in dragulji, s krono, križem in začetno črko Jezusovega imena: Tert.

labe-faciō -ere -fēcī -factum, pass. labe-fīō -fierī -factus sum (labāre in facere)

1. (o)majati, (z)rahljati, pretres(a)ti, (z)rušiti: omnes dentes labefecit mihi Ter. omajal (= izbil) mi je vse zobe, labefacta magna parte muri C., (hastile) vi multa partem labefecit in omnem O. je omajal, zrahljal, labefactaque tandem ictibus innumeris … arbor corruit O., quamvis charta sit a vinclis non labefacta suis O. nerazvezan, neodprt, calor labefacta per ossa cucurrit V. po omehčanih (raztopljenih) kosteh, labefacta movens robustus iugera fossor V. globoko prekopavajoči, munimenta incussu arietum labefieri Sen. ph., tenera et labefacta nix (naspr. fixa et dura) Sen. ph., puppis labefacta solvitur Val. Fl., (Pius Aurelius senator) questus mole publicae viae ductuque aquarum labefactas aedis suas T.

2. metaf.
a) (fizično) pretres(a)ti, (o)slabiti: membra voluptatis dum vi labefacta liquescunt Lucr., segregandi a sanis morbidi, ne quis interveniat, qui contagione ceteros labefaciat Col., obnoxia morbis corpora … aestus impatientia labefecit T. je spodkopala telesno zdravje.
b) (politično) omajati, izpodriniti, strmoglaviti, uničiti, upropastiti: ruere illa non possunt, ut haec non eodem labefacta motu concidant Ci., quibus (rebus secundis) labefactis S., quo (consensu) … iura plebis labefacta essent L., nihil hunc amicitia Seiani, sed labefecit haud minus validum ad exitia Macronis odium T., labefacta (po drugih labefactata) iam fide Suet. ko je bil kredit že omajan (spodkopan).
c) (duševno) omajati, (z)ganiti: quem numquam ulla vis … labefecit Ci., animus vario labefactus vulnere nutat huc levis atque illuc O., labefacta mens succubuit Sen. tr.; z gr. acc.: magnoque animum (v duhu) labefactus amore V., ancipiti mentem labefacta timore Sil.; occ. zvestobo koga omajati = naščuvati koga: primores classiariorum … labefacere … conisa est T.