Franja

čákati (-am) imperf. ➞ počakati

1. aspettare, attendere:
čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe

2. (pričakovati) aspettare:
čakati otroka aspettare un bambino
pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
čakati v vrsti fare la fila per

3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende

4.
čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti se čakati farsi attendere
to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
PREGOVORI:
kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole

čarovnica samostalnik
1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány, boszorka, vasorrú bábaSopomenke: coprnica

2. (ženska, obtožena čarovništva) ▸ boszorkány
3. izraža negativen odnos (zlobna, starejša ženska) ▸ szipirtyó, banya, csoroszlyaEj, ej, stara čarovnica je prinesla hrano. ▸ Ajaj, a vén szipirtyó megérkezett az étellel.
Oče je bil še potem, ko je bil star in vdovec, bolj vesel, če je imel okoli sebe mlajše in urejene ženske kot pa kakšne "zanemarjene čarovnice". ▸ Apám még idős és megözvegyült korában is jobban örült, ha fiatal és ápolt nők voltak körülötte, és nem valami „elhanyagolt csoroszlyák”.
Sopomenke: babura, coprnica, zlobnica

4. lahko izraža negativen odnos (ženska z nadnaravnimi sposobnostmi) ▸ boszorkány
Nekateri pravijo, da je farmacevtka, drugi, da je čudodelka, tretji pa jo imajo za navadno čarovnico in prevarantko. ▸ Egyesek szerint gyógyszerész, mások szerint varázsló, megint mások szerint csak szimplán boszorkány és szélhámos.
Sopomenke: coprnica

čás time; (doba) epoch; tide, (razdobje) period; space of time; (letni čas) season; (ura) hour; gramatika tense; (vmesni) interval, interim, meantime

božični čás Christmastime, Christmastide, arhaično yuletide
poletni (delovni) čás daylight saving time
konični čás (ure) rush hour, peak hours pl
prometno šibki čás offpeak (ali slack) hours pl
slabi, težki čási hard times pl
skrajni čás! high time!
prosti čás leisure; spare time
ves moj čás the whole of my time
s časom in the course of time, gradually
o pravem čásu in time; in the nick of time; in due course of time, ZDA on time
od čása do čása every now and then, from time to time, now and then, now and again, once in a while
čez nekaj čása some time afterwards
od tega čása since that time
v kratkem čásu in a short time
za kratek čás for a short time
pred čásom, predčasno prematurely
pred nekaj čása some time ago
že nekaj čása prej for some time past
že dolgo čása for a long time
že pred dolgo čása long ago, a long time ago; ZDA pogovorno way back
med tem čásom in the meantime, (in the) meanwhile
od tega čása naprej from this time onward, henceforth
od tistega čása dalje from that time forward
v istem čásu at the same time
nekaj čása (prislov) awhile, (samostalnik) a while
ob nepravem čásu at the wrong time, out of season
ob kateremkoli čásu, ob vsakem čásu at any time
ves čás all along, all the time
pred davnim čásom long ago
v teku čása in the course of time
vsak čás zdaj any time now
v starih čásih in olden times
v dobrih starih čásih in the good old days
v tistem čásu at that time
ob katerem čásu? at what time?
v sedanjem čásu at present, now
v določenem čásu within a fixed period, in due course
zadnje čáse lately
za vse čáse for all time
prav v zadnjem čásu quite recently
od davnih čásov from time immemorial, from time out of mind
ob določenem čásu at the appointed time
v prostem čásu at one's leisure
šala o nepravem čásu ill-timed jest
škoda čása za to it's a mere waste of time
vsaka stvar ob svojem čásu everything in its season
vse ob svojem čásu there is a time for everything, all in good time
v čásu, v čásih poplav in times of flood
čás beži time flies
skrajni čás je it is high time
to je samo vprašanje čása it's only a question of time
je že tudi čás! (it's) about time, too!
to je samo izguba čása it's a sheer waste of time
za to je še čás there is plenty of time for that
za to je še do jutri čás it can wait till tomorrow
bil je čás, ko... time was when...
za to je treba čása this takes time
določiti čás to fix a date
dati komu čás to give someone time
imate malo čása zame? can you spare me a moment?
čás se mu vleče time hangs heavy on his hands
ne imeti čása za... to have no time for
krajšati si čás to while away the time
izkoristiti čás to take time by the forelock
imam nekaj prostega čása I have some time to spare
iti (vštric) s čásom to be abreast of the times
nimam dosti čása, ne smem izgubljati čása I have no time to spare
kje so lepi stari čási? pesniško where are the snows of yester year?
kako dolgo čása ga ni! what a long time he has been gone!
korakati s čásom to move with the times
čási so minuli, ko... time was, when...
čás je potekel time is up
preganjati čás (figurativno) to while away the time
prihraniti čás to save time
prebiti svoj čás to pass one's time
njegov čás je prišel his hour has struck
čakati svoj čás to bide one's time
držati korak s čásom to keep pace with the times
priti ravno o pravem čásu to come in the nick of time
čás bo pokazal time will show, time will tell
čás presti (figurativno) to twiddle one's thumbs
je škoda čása (ne izplača se) it is not worth while
ob nepriličnem čásu priti h komu to intrude upon someone's time
štopati čás to time with a stopwatch
on je videl boljše čáse he had known better times
vzeti mnogo čása to take long
precéj čása mi bo vzelo, da... it will take me ages to...
to mi vzame skoraj ves moj čás it takes up nearly all my time
vzemite si čás! take your time!
ubi(ja)ti čás to kill time
ves čás sem to vedel I have known it all the time (ali all along)
precéj čása te že nisem videl I haven't seen you for ages
precéj čása bo trajalo, da... it will take some time to...
zapravljati tratiti (svoj) čás to waste one's time, to fritter away one's time, ZDA žargon to boondoggle
med tem čásom se je marsikaj zgodilo many things have happened in between
čás je denar time is money
preživljati težke čáse to have a hard time
čás hitro teče time passes quickly (ali races by, flies)

čàs (čása) m

1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo

2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia

4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo

čàs tiempo m ; (doba) período m , era f , época f ; espacio m de tiempo; lapso m

dobri, stari časi los buenos tiempos (pasados)
slabi časi malos tiempos; tiempos duros (ali difíciles)
novi časi los tiempos modernos
(po)letni čas (sezona) verano m, temporada f estival, (ura) hora f (ali horario m) de verano
srednjeevropski čas hora f de Europa Central
rekordni čas tiempo (de) record
skrajni čas tiempo extremo
vprašanje časa cuestión f de tiempo
sedanji, pretekli, prihodnji čas (gram) presente m, pretérito m, futuro m
prosti čas ratos m pl libres
o pravem času a tiempo
o nepravem času fuera de tiempo
ob istem času al mismo tiempo
od časa do časa de tiempo en tiempo; a veces; a ratos; de rato en rato; de vez en cuando
pred časom (predčasno) antes de tiempo; prematuramente; demasiado pronto
za nekaj časa por algún tiempo
za malo časa por poco tiempo
za nedoločen čas por tiempo indefinido
med tem časom entretanto
za čas do (para el tiempo) hasta
v času od ... do desde... hasta; en el tiempo comprendido entre... y...
v kratkem času en corto (ali poco) tiempo
v sedanjem času en la actualidad; actualmente
v najkrajšem času a la mayor brevedad
za vse čase para siempre
že dolgo časa desde hace (mucho) tiempo
čez nekaj časa después (ali al cabo) de algún tiempo
že od davnih časov desde tiempo(s) inmemorial(es); desde tiempos remotos
v teku časa en el correr de los tiempos; en el trascurso del tiempo
v zadnjem času en los últimos tiempos
v našem, sedanjem času en nuestros tiempos (ali días); en los tiempos actuales; hoy en día
s časom con el tiempo; a la larga
ves ta čas (durante) todo ese tiempo
za časa njegovega življenja durante toda su vida; mientras vivió
vsaka stvar ob svojem času cada cosa a su tiempo; hay que saber dar tiempo al tiempo
v prostem času a ratos perdidos
čas je zlato el tiempo es oro
časa je dovolj hay bastante tiempo
za to je še čas no corre prisa; no es urgente
za to je še čas do jutri eso puede dejarse (ali quedar) para mañana
je le (še) vprašanje časa es sólo cuestión de tiempo
dam ti 5 minut časa za ... te doy cinco minutos para...
je (že) skrajni čas, da ... ya es hora de (nedoločnik), que (subj)
imeti čas tener tiempo
nimam časa za ... no tengo tiempo para...
iti s časom ir con el tiempo; ser de su época
to mi jemlje mnogo časa eso me roba mucho tiempo
izgubljati čas perder (el) tiempo
ne smemo izgubljati časa no hay tiempo que perder
meriti čas (šp) cronometrar
preganjati si čas z ... distraerse (ali entretenerse) con...; pasar el tiempo con...
pridobiti na času ganar tiempo
ubijati (dolg)čas matar el tiempo
zahtevati mnogo časa exigir mucho (ali llevar) tiempo; necesitar mucho tiempo

čednost samostalnik
1. lahko ironično (karakterna lastnost) ▸ erény
2. (lepota) ▸ elegancia, szépség
Zaradi svoje čednosti je še posebno priljubljen med mladimi dekleti. ▸ kontrastivno zanimivo Mivel olyan csinos, a fiatal lányok különösen kedvelik.

čekiranje samostalnik
1. (registracija potnikov) ▸ utasfelvétel, becsekkolás, check-in
Po čekiranju je treba z ročno prtljago skozi policijski in (če je polet mednaroden) carinski pregled. ▸ A becsekkolás után a kézipoggyásszal át kell esni a rendőrségi és (nemzetközi utazás esetén) a vámellenőrzésen.

2. neformalno (preverjanje) ▸ csekkolás
Pogledala sem serijo brez vmesnega čekiranja neta oz. telefona. ▸ Megnéztem a sorozatot anélkül, hogy közben csekkoltam volna a netet, illetve a telefont.
In tako približno na dvajset minut, zbujanje in čekiranje, če se Rudi še pogovarja z voznikom in kje smo. ▸ És így tovább kb. húszpercenként: ébredés és csekkolás, hogy Rudi még beszélget-e a sofőrrel, meg hogy merre vagyunk.

čelo samostalnik
1. (glasbilo) ▸ cselló
2. (igranje čela) ▸ cselló
3. (kdor igra čelo) ▸ cselló
Na programu je še nekaj pesmi, ki jih igrajo violina in dva čela. ▸ A programban szerepel még néhány hegedűre és két csellóra komponált dal.
Skladbo Oh, Susanna bodo izvedli dva čela, dve violini in skupina tolkal. ▸ Az Ó, Zsuzsanna számot két csellón, két hegedűn és ütőshangszereken adják elő.

česati glagol
1. (urejati lase ali dlako) ▸ fésül, fésülködikČe imate dolge lase, jih ne češite mokrih, saj to še pospeši njihovo izpadanje. ▸ Ha hosszú a haja, ne fésülje nedvesen, mivel ez felgyorsítja a hajszálak tönkremenetelét.
Kratkodlakih psov seveda ni treba česati, moramo pa jih redno krtačiti. ▸ A rövidszőrű kutyákat nem szükséges fésülni, de rendszeresen ki kell kefélni a bundájukat.

2. (o vlaknih) ▸ fésül
3. (temeljito preiskovati) ▸ átfésül
Enote ministrstva za domovinsko varnost so začele česati teren in predvsem zračni prostor. ▸ A honvédelmi minisztérium alakulatai megkezdték a terep, elsősorban a légtér átfésülését.

četverček samostalnik
1. ponavadi v množini (eden od štirih sorojencev) ▸ négyes iker
2. (skupina štirih) ▸ négyes, kvartett
3. (o avtomobilu) ▸ négyesfogat [személygépkocsi-család]
4. (stanovanjska zgradba) ▸ négylakásos társasházSeptembra ali oktobra se bo več deset objektom pridružilo še 13 četverčkov z 52 stanovanji, ki jih za sklad dokončujeta gradbeni podjetji GP Bežigrad in Gradis. ▸ Szeptemberben vagy októberben további 13 négylakásos társasházat épít a már meglévő épületcsoport mellé a GP Bežigrad és a Gradis vállalat, amelyekben összesen 52 lakás lesz.

čévelj (-vlja) m

1. scarpa; calzatura:
čevlji žulijo le scarpe sono strette
nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
krema za čevlje lucido, crema per scarpe
krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
žlica za čevlje calzatoio, corno
čistilec čevljev lustrascarpe
tovarna čevljev calzaturificio
trgovina s čevlji negozio di calzature
pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

2. nareč. stivale:
čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

4. (dolžinska mera) piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
PREGOVORI:
le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe

čistilec samostalnik
1. (kdor se ukvarja s čiščenjem) ▸ takarító, tisztító
2. (naprava) ▸ tisztítóberendezés
3. zdravstvo (rastlina) ▸ salaktalanító, tisztító
Čemaž je še eno staro ljudsko zdravilo, ki ima moč naravnega čistilca. ▸ A medvehagyma még egy olyan régi népi gyógyír, amely természetes salaktalanítóként hat.
Zaradi ugodnega kalij-natrijevega razmerja veljajo breskve za čistilca krvi. ▸ A barack a kedvező kálium–nátrium aránynak köszönhetően vértisztító hatású.

človeška noga [é,ô] ženski spol
figurativno v/na X še ni stopila človeška noga X ist noch unberührt/unerschlossen
pragozd, v katerega še ni stopila človeška noga jungfraulicher Urwald

človéški (-a -o) adj.

1. umano, dell'uomo:
človeško telo il corpo umano
človeška narava la natura umana
človeški rod genere umano

2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
človeško ravnanje trattamento umano

3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano

4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
PREGOVORI:
motiti se je človeško sbagliare è umano

črpalka samostalnik
1. (naprava) ▸ szivattyú, pumpaZa črpanje vode so uporabljali močne črpalke, z njimi so bunker v dobrih treh urah spremenili v suh dok. ▸ Nagy teljesítményű szivattyúkkal szivattyúzták ki a vizet, és a bunkert alig három óra alatt szárazdokká alakították.
Severni krak namakalnega sistema, ki bo zajemal okoli 1550 hektarov površin, bo deloval izključno s črpalkami. ▸ Az öntözőrendszer északi szakasza, amely mintegy 1550 hektárt fog lefedni, kizárólag szivattyúkkal működik majd.
Povezane iztočnice: inzulinska črpalka, insulinska črpalka, potopna črpalka, infuzijska črpalka, batna črpalka, vakuumska črpalka, vakumska črpalka, pretočna črpalka

2. (zgradba za točenje bencina) ▸ kút, töltőállomás, üzemanyagtöltő állomásNa črpalki bodo po novem prodajali tudi plin za gospodinjstvo. ▸ A töltőállomásokon újabban háztartási gázt is árusítanak.
Petrol je zaradi manjše prodaje lani že zaprl eno črpalko ob meji z Italijo, o zaprtju petih črpalk pa se še odločajo. ▸ A Petrol tavaly az alacsonyabb értékesítés miatt már bezárt egy kutat az olasz határ mentén, további öt benzinkút bezárásáról pedig később döntenek.
Povezane iztočnice: bencinska črpalka

črv moški spol (-a …) der Wurm (tudi živalstvo, zoologija), -wurm (gnojni Dungwurm, lesni Holzwurm, peščeni Sandwurm); (žerka) die Made (sadni Obstmade)
ledeniški črv živalstvo, zoologija der Gletscherwurm
luskasti črv živalstvo, zoologija der Schuppenwurm
nosni črv živalstvo, zoologija der Nasenwurm
ploski črv živalstvo, zoologija der Plattwurm
valjasti črv živalstvo, zoologija der Schlauchwurm
medicina črv na prstu (zanohtnica) der Fingerwurm
zvijati se kot črv sich wie ein Wurm krümmen
figurativno človek: der Wurm, das Würmchen
figurativno še črv se kdaj upre auch der Wurm krümmt sich, wenn er getreten wird
figurativno črv vesti der Wurm des Gewissens (glodati nagen)
figurativno vleči črve iz nosa (spraševati) ein Loch in den Leib fragen/Würmer aus der Nase ziehen
figurativno godi se mu kot črvu v loju er lebt wie die Made im Speck

čúdež (-a) m

1. miracolo (tudi ekst.):
storiti čudež fare un miracolo
čudež je, da še živi è un vero miracolo che sia ancora vivo

2. pren. miracolo; prodigio:
stroj, ki dela čudeže una macchina che fa miracoli

čudežni deček frazem
(izjemno nadarjen moški) ▸ csodagyerek
Čudežni deček slovenske košarke Luka Dončić še naprej navdušuje. ▸ Luka Dončič, a szlovén kosárlabda csodagyereke továbbra is lenyűgöző teljesítményt nyújt.

čudíti se (-im se)

A) imperf. refl. ➞ začuditi se

1.
čuditi se čemu meravigliarsi, stupirsi di

2. ammirare qcs.

B) čudíti, čúditi (-im) imperf. tr. meravigliare, sorprendere:
čudi me, da tega ni še nihče opazil mi meraviglia che non se ne sia accorto ancora nessuno

čudno¹ adverb seltsam; sonderbar; merkwürdig; komisch
čudno se mi zdi es wundert mich/ich finde es merkwurdig
čudno (je), da … (začuda) seltsamerweise (sploh nisem truden seltsamerweise bin ich gar nicht müde), sonderbarerweise (ni prišel er ist sonderbarerweise nicht gekommen; so bila vrata zaklenjena sonderbarerweise war die Tür verschlossen), merkwürdigerweise (ni nič slišal merkwürdigerweise hat er nichts gehört; ni nič tega omenil merkwürdigerweise hat er davon nichts erwähnt), komischerweise (še ni prišel er ist komischerweise noch nicht gekommen)
to se mi zdi čudno das kommt mit spanisch vor