Franja

ūrīnō -āre (ūrīna) = ūrīnor -ārī iti pod vodo, potopiti (potapljati) se: urnae dictae, quod urinant in aqua haurienda ut urinator Varr.

ŪrĪnor -ārī (ūrīna) iti pod vodo, potopiti (potapljati) se: sub aquā ranae urinantur Plin., qui urinatur Ci. ap. Non. ali ūrinantes Plin. potapljač, potapljavec.

urlauben iti na dopust, letovati

uspijèvati ùspijevām (ijek.), uspévati ùspēvām (ek.)
1. uspevati: u našoj zemlji uspijeva vinova loza; žetva kod nas obično uspijeva
2. iti po sreči: sve mu lijepo uspijeva: baš ni u čemu ne uspijeva

uzíći ùzīdēm
1. iti navzgor: uzići uz stepenice
2. vzdigniti se, povzpeti se, priti: uzići do vlasti

vacate [vəkéit] prehodni glagol
izprazniti, pustiti prosto, nezasedeno (sedež, stanovanje); zapustiti (službeno mesto, službo); razveljaviti (pogodbo, zakon)
vojska umakniti (vojsko)

vacate the premises oditi
neprehodni glagol
odstopiti, odpovedati
ameriško iti na počitnice
sleng oditi, proč iti, odseliti se, odpotovati

vadrouiller [-druje] verbe intransitif, populaire iti na sprehod, pohajkovati, sprehajati se brez cilja

vāpulō -āre -āvī -ātūrus (iz indoev. kor. *u̯ap-, *u̯āb-, *up-, *ub- klicati, vpiti; got. wōpjan kričati, klicati, stvnem. wuof stok, tožba, wuofan, wuofen klicati, zožiti, stokati, sl. vpiti, let. ūpêt, upuôt kričati, ang. to weep jokati)

1. (pre)tepen biti, dobi(va)ti udarce, preje(ma)ti udarce: Pl., Ter., Varr., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., Icti. idr., testis in reum rogatus, an ab reo fustibus vapulasset Q., non ego, sed tenuis vapulat umbra mea Pr., turris pluvio vapulat austro Sen. tr. jug tepe stolp, jug se zaganja v stolp; kot izraz jeze ali grožnje: vapula Pl., Ter. ali vapulet, vapulare te (eum) iubeo Pl. tepen bodi (ti, on)! = da bi te (ga) plent!, da te (ga) šent opali! = da bi jih „fasal“!.

2. metaf.
a) biti poražen, biti premagan: septimam legionem vapulasse Caelius in Ci. ep.
b) biti obrekovan (opravljan, obiran), biti predmet govoric, biti napadan, biti šikaniran: cum se omnium sermonibus sentiet vapulare Ci. ep.
c) doživljati udarce, iti v nič, iti po zlu, biti uničen (uničevan), biti ugonabljen (ugonabljan): Sen. ph., vapulat peculium Pl., sub Veneris regno vapulo Pl. trpim muke.

vāstēscō -ere (vāstus) pust posta(ja)ti, biti uničen, biti opustošen, starejše (pr)iti v strato: iussit proficisci exilium quovis gentium, ne scelere tuo Thebani vastescant agri Acc. ap. Non.

vēli-ficor -ārī -ātus sum (vēlificus)

1. razpe(nja)ti jadra, jadrati, pluti: caerula ad inferos velificata lacus Pr., quantum per quadraginta dies noctesque velificantibus cursus est Mel., sic velificantes portibus suis adremigaverunt Fl.

2. pren. „na vsa jadra“ tj. vneto se truditi za kaj, prizadevno delati za kaj, zavzemati se za kaj, nuditi pomoč, pomoči (pomagati) komu ali čemu, podpreti (podpirati) koga, kaj, pospeševati koga, kaj, iti na roko komu: honori suo Ci., alicui Caelius in Ci. ep., favori civium Fl.

Opomba: Inf. pr. pass.: interea verba iactare et labris inter se velitari, velificarier Afr. fr.

vēn-eō -īre -iī (ixpt. iz vēnum īre; prim. vēnus -ī, vēnum-dō, vēn-dō)

1. „na prodaj iti ali priti“ = biti naprodaj (na prodaj), prodajati se, biti dan v najem: Ca., Pl., Q., Sen. ph., G. idr., mancipia venibant Saturnalibus Ci., quo in loco plurimae res venierunt et veneunt Ci., venire sub coronā L. ali sub hastā Fl., Cl. (gl. corona in hasta); z log. subj.: Q., venire a consule L.; cena z abl. pretii: V., Ap., Plin., Varr., Vulg., Ambr. idr. signum aëneum HS X'L' milibus venire vidimus Ci., sestertio nummō L. epit., quia veneat auro rara avis H., quam plurimo Ci. kar najdražje; pri splošnih napovedih z gen. pretii: quanti Ci. za koliko(r), minoris Ci. ceneje, non minoris quam … Val. Max., pluris L. ali maioris Ph. dražje.

2. occ. proda(ja)ti se na dražbi, na dražbi biti dan (dajan) v zakup: ut frumenta nata sunt, ita decumae veneunt Ci., quam magno venissent, quanti venierant Ci.

Opomba: Pass. vēnīrī: Pl., G., Ulp. (Dig.).

vēnor -ārī -ātus sum (iz indoev. kor. *u̯ei̯(H)- odpraviti se, nameniti se; preganjati, zasledovati, stremeti za čim; prim. skr. véti, váyati stremi, zasleduje, pra-vayanaḥ za priganjanje služeč, priganjalo, palica za priganjanje, gr. ἴεμαι pomikam se naprej, hitim, zahtevam, stremim, lat. via (morda tudi vīs hočeš in vīs moč, sila), sl. voj, vojak, vojna, lit. výti, vejù loviti, zasledovati, stvnem. weidōn loviti, stvnem. weida lov, paša, nem. Weidmann, Weide)

1. intr. loviti (živali), biti na lovu, imeti lov, iti na lov, hoditi na lov: Pl., Ter., Plin. iun., Val. Fl. idr., ii, qui venari solent Ci., venor pedes (peš) Cu., ire venatum V., L. epit. na lov, venandi et equitandi laus Ci., aluntur venando Mel. živijo od lova, canum alacritas in venando Ci.; pesn. subst. vēnantēs -ntum, m lovci: O., Ph., V., Lucr.; preg.: invitas canes ducere venatum Pl., piscari in aëre, venari in mari Pl. = zastonj se truditi.

2. trans. loviti, goniti: Pl., Plin., Ap., Gell. idr., feras O., Sen. ph., canibus leporem venabere V.; metaf. loviti koga, kaj, stremeti za čim, gnati se za čim, prizadevati si za kaj: pomis viduas venantur avaras H., filia venans viros Ph. nastavljajoča mreže moškim, amicam, amores O., plebis suffragia non venor H., laudem modestiae Corn.

Opomba: Venor v pass. pomenu: Enn. fr., Prisc.

ventrigō -āre (venter in agere) redno opravljati (svojo) veliko potrebo, redno iti na blato: Plin. Val.

*vēnus¹ -ī in -ūs, m (iz *u̯esno-s, *u̯osno-s; prim. skr. vasnáḥ kupna cena, vasnám plačilo, vasnayati (on) baranta, gr. ὦνος kupna cena, nakup, ὠνέομαι (na)kupujem) prodaja; le

1. v acc. vēnum na prodajo (naprodaj), v prodajo v zvezah vēnum dare (prim. vēnum-dō, vēnun-dō in vēn-dō) dati (dajati) naprodaj, postaviti naprodaj, dati (dajati) v prodajo, na prodaj imeti, proda(ja)ti: S., L., Cl.; venum pecus agere Pac. fr., bona venum distrahuntur Gell., eo venum deferre Porph.; venum ire (prim. vēn-eō, īre) „naprodaj iti, priti v prodajo“ = biti naprodaj, proda(ja)ti se: L., Gell.; venum redire Cl., venum tradi Lucan.

2. v dat. vēnō ali vēnuī v (na) prodajo, naprodaj (na prodaj): posita veno irritamenta luxui T. naprodaj postavljena, ei stuprum veno dedisse T. da je prodal, za denar spečal, veno exercere aliquid T. trgovati s čim, tržiti kaj, venui subicere Ap. proda(ja)ti, venui habere Ap. naprodaj imeti.

verreisen odpotovati; iti na potovanje

verschüttgehen^*, verschütt gehen* izginiti; iti v keho

vestīgō -āre -āvī (vestīgium)

1. (o živalih) slediti, zaslediti (zasledovati), iti (hoditi) po sledi (sledeh): cum feras vestigat Umber Sen. tr., (sc. tigris) fertur praeceps odore vestigans (sc. captorem) Plin.

2. klas. le metaf. o človeku
a) izslediti (izsledovati), zaslediti (zasledovati), (po)iskati: vestigare et quaerere te Enn. ap. Ci., vestigare viros O., dimissis … per agros, qui vestigarent (sc. illos servos) L., vestigans diversa per agmina Turnum V., vestigare apes in pumice V., equum Cu., nec ulla adeo avia et sicca lacuna erat, ut vestigantium sitim falleret Cu., vestigare latrones Tert.
b) abstr. čemu slediti, izslediti (izsledovati), (po)iskati kaj, poizvedeti (poizvedovati) kaj, o čem, skušati odkriti ali najti: causas rerum, voluptates Ci., haec omnia vestigare et inquirere Ap.; z odvisnim vprašanjem: Alexander, quam regionem Dareus petisset, omni curā vestigans Cu.
c) priti na sled, izslediti, poiskati, najti, poizvedeti: perfugas et fugitivos inquirendo vestigare L., grave imperium regum nihil inexploratum, quod vestigari volunt, efficit L.

vètšati -ām zastar. stareti, obrabljati se, v nič iti: tako i zgrade i krovovi vetšaju; sve vetša i propada

vexer [vɛkse] verbe transitif jeziti, šikanirati, dražiti, nagajati, iti na živce; nadlegovati; užaliti

se vexer biti užaljen, jeziti se
cela me vexe to me jezi
il se vexe facilement on je hitro užaljen

visit² [vízit] prehodni glagol
obisk(ov)ati, biti na obisku, biti gost; iti na obisk, napraviti obisk; ogledati si; pregledati (bolnika), preiskati, viziritati; inšpicirati (the defences obrambne naprave)
zadeti, doleteti, zagrabiti (o bolezni ali nesreči)
Biblija kaznovati, maščevati; prinesti uteho, utešiti (with s čim)
pomagati, priti na pomoč

to visit a friend, a town obiskati prijatelja, ogledati si mesto
the doctor visited the patients zdravnik je pregledal paciente
the general visited his troops general je inšpiciral svoje čete
misfortune has visited him doletela ga je nesreča
the plague visited the town kuga je napadla mesto
to visit the sins of the fathers upon the children kaznovati otroke za grehe očetov
neprehodni glagol
iti na obiske, obiskovati, biti v gosteh
ameriško, pogovorno kramljati