Franja

spomín souvenir moški spol , (pesniško) souvenance ženski spol , mémoire ženski spol

spomini mémoires moški spol množine
po spominu de mémoire
v spomin na en souvenir de, en mémoire de, à la mémoire de, en commémoration de
izguba spomina amnésie ženski spol, perte ženski spol de la mémoire
krajevni spomin mémoire des lieux
popotni spomini souvenirs de voyage
spomini iz mladosti souvenirs de jeunesse
imeti dober spomin avoir une bonne mémoire, avoir une mémoire fidèle
imeti kratek spomin avoir la mémoire courte
imeti spomin kot rešeto avoir une mémoire de lièvre, n'avoir aucune mémoire
imeti slab spomin avoir une mauvaise mémoire, n'avoir pas de mémoire
imeti dober spomin za imena avoir la mémoire des noms
imeti slab spomin za imena être brouillé avec les noms
spomin ga zapušča sa mémoire lui fait défaut
obdržati kaj v spominu garder quelque chose en mémoire, retenir quelque chose
poklicati komu kaj v spomin rappeler quelque chose à quelqu'un, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un
poklicati si (zopet) kaj v spomin se remémorer quelque chose
ušlo mi je iz spomina cela m'est sorti de la mémoire
če me spomin ne vara si j'ai bonne mémoire

spomín memoria f ; recuerdo m ; remembranza f ; reminiscencia f ; conmemoración f

spomini pl memorias f pl
po spominu de memoria
v spomin na en memoria de, a la memoria de; en recuerdo de; en conmemoración de
spomin na preteklost evocación f del pasado
vtisnjen v spomin impreso en la memoria
slab spomin falta f de memoria, memoria f flaca
imeti slab spomin ser flaco de memoria
moj spomin je kot rešeto soy muy flaco de memoria
spomin iz mladosti recuerdo m de juventud (ozir. de la infancia)
krajevni spomin memoria f local
popotni spomini recuerdos m pl de(l) viaje
imeti dober (slab) spomin tener buena (mala) memoria
imeti kratek spomin ser corto de memoria
izbrisati iz spomina borrar de la memoria
imeti v spominu tener en memoria
izgubiti kaj iz spomina olvidar a/c, perder el recuerdo de a/c
obdržati kaj v spominu conservar (ali retener) en la memoria a/c
ohraniti lep spomin guardar grato recuerdo
imeti dober spomin za datume (za imena) tener buena memoria para (ali retener bien) las fechas (los nombres)
poklicati komu kaj v spomin (spomniti koga na kaj) recordar a alg a/c, hacer recordar a alg a/c
poklicati si kaj (zopet) v spomin recordar (ali recordarse de) a/c
slaviti spomin conmemorar
uiti iz spomina borrarse de la memoria
ušlo mi je iz spomina se me ha ido de la memoria
če me (moj) spomin ne vara si mal no recuerdo, si la memoria no me es infiel

spomínek souvenir; token (of); (darilo) keepsake

za spomínek as a keepsake, by way of a keepsake
kot spomínek moje hvaležnosti as a token of my gratitude
obdržal si bom to za spomínek I'll keep it as a souvenir

spomínjati mentionner; faire penser à, rappeler, évoquer

spominjati koga na kaj rappeler quelque chose à quelqu'un, remémorer quelque chose à quelqu'un, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un
spominjati se se souvenir de quelqu'un, de quelque chose, se rappeler quelqu'un, quelque chose
tega se ne spominjam več cela ne m'est plus présent à l'esprit (ali à la mémoire)
če se prav spominjam si je me souviens bien, si j'ai bonne mémoire
kolikor se spominjam autant que je m'en souvienne, (literarno) autant qu'il m'en souvienne
spominja me na mojega očeta il me fait penser à mon père, il me rappelle mon père

spomínjati (-am) | spómniti (-im)

A) imperf., perf.

1. ricordare, rammentare, richiamare alla memoria:
to me spominja na nekdanje dni questo mi ricorda i bei vecchi tempi

2. spominjati na somigliare a, rammentare:
njegova soba spominja na brlog la sua stanza somiglia a una tana

B) spomínjati se (-am se) | spómniti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. ricordare, rammentare; ricordarsi di, risovvenirsi di:
spomniti se matere ricordarsi della madre

2. (praznovati, obhajati) commemorare, celebrare:
letos se bomo spomnili pesnikove dvestoletnice quest'anno si celebrerà il bicentenario della nascita del Poeta

spomínjati

spominjati koga na kaj recordar a/c a alg; traer a la memoria a/c a alg
spominjati se česa recordar a/c, acordarse de a/c
če se prav spominjam si mal no recuerdo, si no estoy trascordado
kolikor se spominjam que yo recuerde; según puedo recordar
to me spominja na neko zgodbico esto me recuerda cierta historia
ne se več dobro spominjati trascordarse de a/c
to močnó spominja na Cankarja esto recuerda mucho a Cankar

sponda f

1. obala, breg (morja, reke)

2. ekst. knjižno dežela

3. rob; parapet, ogradek

4. pren. pog. zaščitnik:
farsi una sponda priskrbeti si zaščitnika, patrona

spondeō -ēre, spopondī, spōnsum (sor. z gr. σπένδω prinašam pitno daritev, v med. sklepam pogodbo (s slovesno pitno daritvijo), σπονδή pitna daritev)

1. (kot držpr. in jur. t.t.) po vsem pravem in slovesno obljubiti (obljubljati), obečati (obečavati), obetati, zavezati (zavezovati) se, obvezati (obvezovati) se, zaobljubiti (se), priseči (prisegati), zapriseči (zaprisegati); abs.: qui stulte spondet Ca. fr., quis spopondisse me dicit? Ci., spoponderunt consules, legati, quaestores, tribuni militum nominaque omnium, qui spoponderunt, exstant L.; z acc.: si quis, quod spopondit … non facit, … condemnatur Ci., illis spondere pacem L., fenoris tui, quod stipulanti spoponderam tibi, reliquam particulam percipe Col., qui spondet mille nummûm? P. Africanus ap. Gell.; v pass.: spondebatur aut pecunia aut filia nuptiarum causā (gl. spodaj pod 2. b)) Varr., pecunia sponsa Varr.; z ACI: si spopondissemus urbem hanc relicturum populum Romanum L., ego mea fide spondeo futurum, ut … Plin. iun. Od tod subst. pt. pf. spōnsum -ī, n = spōnsiō
a) obljuba: sponsum negare H. krivoprisežno prelomiti.
b) pogodba, zaveza, zaveznost: Varr., ex sponso egit Ci. po pogodbi.

2. occ.
a) (pred sodnikom) zagotoviti (zagotavljati), (za)jamčiti (zajamčevati), porokovati, biti porok: se quisque paratum ad spondendum Icilio ostendere L., ita vindicatur Virginia spondentibus propinquis L.; v sup.: hic sponsum vocat H. me hoče za poroka, zahteva moje poroštvo, fraudator homines cum advocat sponsum improbos Ph., sponsum descendam, quia promisi Sen. ph.; s pro: quod pro Cornificio spopondisse dicit Ci. ep., ut ego doceo gratiosum esse in sua tribu Plancium, quod … pro multis spoponderit Ci., spondere levi (takemu, ki nima kredita) pro paupere H., pro iudicato (za obsojenca) Sen. ph.; z acc. (= za koga): sustine carnifex! adsum, quem spopondit Hyg.
b) hčer obljubiti (obljubljati, obetati) za ženo, zaročiti (zaročati): tuam sororem filio posco meo. Spondeo Pl., spondesne, miles, mihi hanc uxorem? Pl., sponden' (gl. opombo spodaj) tuam gnatam filio uxorem meo? Poeta ap. Varr., itidem spondebat Sulpicius ap. Gell.; v pass.: scis (sc. Pamphilam) sponsam mihi? Ter. Od tod subst. pt. pf. α) spōnsus -ī, m zaročenec, ženin: Tit. ap. Non., Ci. idr., cognito … paludamento sponsi L., quae tibi virginum sponso necato barbara serviet? H., impiae sponsos potuere duro perdere ferro! H.; pesn.: sponsi Penelopae H. snubci, snubači. β) spōnsa -ae, f zaročenka, nevesta: Kom., Iuv. idr., flebili sponsae iuvenemve raptum plorat et vires H., sponsus et sponsa Isid., sponsus sponsaque Icti.; preg.: suam cuique sponsam, mihi meam Atilius in Ci. ep. (Ad Atticum) = vsakemu po njegovem okusu.
c) vedežujoč (prerokujoč) obljubiti (obljubljati), obetati: illius et dites monitis spondentibus Indi Val. Fl., sponde adfore reges Val. Fl., de infante Scribonius mathematicus praeclara spopondit Suet.; o zvezdah: te fera nec quicquam placidum spondentia Martis sidera presserunt O.

3. metaf. sploh zatrdno obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), (za)jamčiti, porokovati, porok biti: pater et filius ut tibi sponderent Ci. ep., non, si mihi Iuppiter auctor spondeat, hoc sperem V.; z acc.: iis honores et praemia spondere Ci., fortissimis legionibus pecunias, agros spopondistis Ci., nec solam spondere fidem (molčanja, molka) O., officium (uslužnost) commisso spondet amori O., impunitatem vitiis suis spondere Lact.; z acc. z de: quod ego non modo de me tibi spondere possum, sed de te etiam mihi Ci. ep., tantum sibi vel de viribus suis vel de fortuna spondentes Iust. toliko zatrdno si obetajoč, toliko zatrdno se nadejajoč, multa sibi de lenitudine Romana spondebant Amm.; z ACI: Pansa aut morte aut victoria se satisfacturum rei publicae spopondit Ci., eorum commoda curae nobis fore spondemus Ci., spondebantque animis … id quod instaret (sc. bellum) P. Cornelium finiturum L., spopondit Lacedaemonios eo nolle classe confligere, quod … N., at ego fide meā spondeo futurum ut omnia … invenias Plin. iun. slovesno ti dajem besedo; s samim inf.: oboedire praeceptis promptissime spoponderunt Amm.; occ. (o neživih subj.) zatrdno obljubiti (obljubljati), obetati, zagotavljati, dati se (biti moč, moči se, smeti se) pričakovati kaj od česa: (sc. epistulae tuae) iam non promittunt de te, sed spondent Sen. ph., quod prope diem futurum spondet et virtus et fortuna vestra L., quod (sc. ingenium) magnum spondebat virum Iust.

Opomba: Spondēn' = spondēsne: Pl.; pf. tudi spepondī: Valerius Antias ap. Gell. (po Gell. tudi pri Ci. in C.), spondisti, sponderit: It., sponderis: Vulg., sponsis = spoponderis: Formula vetus ap. Fest.

(spōns), spontis, f (prim. stvnem. spanst nagon, mik, vaba, spanu mikati, vabiti, spannu napenjati, gispanst draž, prevara, nem. Gespenst, Spanferkel, widerspenstig, abspenstig) svobodna volja, prosta volja, samovolja, svoja volja, gonilna sila, nagon, gon; klas. se je uporabljal le abl. sg., poleg njega neklas. tudi še gen. sg.

I. abl. sponte

1. po volji koga, z dovoljenjem koga, z dovolitvijo (privolitvijo, pritrditvijo) koga: deditionem magis popularium quam sua sponte fecerat Cu., sponte dei Val. Fl., deorum Lucan., naturae suae Plin. po nagonu (nagibu), Antonii, Caesaris, legatorum, litigatoris T., quod contra instituta Augusti, non sponte principis Alexandriam introisset T.; s praep. ab ali de (po): a sponte, ab eadem sponte, a qua sponte, de sponte eius Varr., de tua sponte Cotta ap. Char.; tudi sine sponte suā Varr.

2. večinoma in klas. le v zvezi s svojilnim zaimkom meā, tuā, suā, nostrā, vestrā sponte
a) po svoji volji, iz svoje volje, svojevoljno, rade volje, radovoljno, iz lastnega nagiba, iz lastnega vzgiba, po svoji glavi, po lastnem vzgibu, sam od sebe, brez tuje pomoči, prostovoljno, samostojno, hotoma, hote, nalašč, namerno, namenoma (naspr. coactus, iussus, rogatus, ab aliquo provocatus, ex necessitate, casu ipd.): Luc. ap. Varr., Ter., Varr., Iust. idr., meā sponte feceram, tuā sponte facere Ci. ep., quod suā sponte pateretur Ci., non suā sponte, sed eorum auxilio Ci., neque id meā sponte (sc. prospexi) Ci. ep. sam od sebe, po svoji pameti, transisse Rhenum sese non suā sponte, sed rogatum et arcessitum a Gallis C., suā sponte expergisci L., venenum suā sponte sumere N., id est … quaesitum, praecipitata esset ab eo uxor an se ipsa suā sponte iecisset Q.; pesn. in poklas. tudi sponte meā, tuā itd.: H., me si fata … paterentur … sponte meā componere curas V., sponte nostrā velut donantes Q.; pesn. in neklas. samo sponte: Cels., Sen. ph., Plin., Suet. idr., Italiam non sponte sequor V., ad terram non sponte fluens V. ne prostovoljno = proti svoji volji, sponte tamen properant alii subducere remos O., nec illum sponte extinctum, verum inmisso percussore T., sponte an oblitus (sc. praetermiserit) ignoro Macr. hote ali pozabivši; metaf. (o neživih subj.) sam od sebe: O., Petr. idr., suā sponte, nulla adhibita vi, consumptus ignis extinguitur Ci., ex loco superiore, qui prope suā sponte in hostem inferebat L., cures: … stellae sponte suā iussaene vagentur H., (sc. arbores) ipsae sponte suā veniunt V., sponte suā quae fiunt in aëre Lucr., quod terra crearat sponte suā Lucr., sponte natis ali Arn. živeti ob samoraslem, hraniti se s samoraslim; poznolat. sponte propriā = suā sponte: sponte se propriā dare (predati se) Amm., nusquam a veritate sponte propriā digredi Amm.
b) na svojo roko, na svojo odgovornost, svojevoljno, sam od sebe, sam po sebi, po svoji moči, sam, samostojno: cum illa civitas cum Poenis suo nomine ac suā sponte bellaret Ci., iniussu populi, tuā sponte iura mutavisti Ci., cum … oppidani autem etiam suā sponte Caesarem recipere conarentur C., his cum suā sponte persuadere non possent C., Romam ipse … rediit, sive ipse sponte suā, … sive senatūs consulto accitus L.; tudi brez zaimka: committere bellum sponte Sil.
c) sam na sebi, sam po sebi, sam zase, (kar) naravnost, prav (o neživih subj.): res, quae suā sponte scelerata est Ci., virtus suā sponte laudabilis Ci., an est aliquid, quod te suā sponte delectet? Ci.
d) prvi, ne da bi imel kak zgled pred seboj (pred očmi), brez vzôra (vzornika): quod Verres suā sponte instituisset Ci. —

II. gen. spontis v zvezi suae spontis (sc. esse) svoje volje (biti), po svoji volji, svojevoljen, samostojen, sam po sebi, sam svoj (biti): homo, qui suae sponte est Cels., sic despondisse animum quoque dicitur ut despondisse filiam, quod suae sponte statuerant finem Varr.; (o neživih subj.): cytisus est … suae sponte Col. samorasla, suae sponte aqua Col. sama od sebe tekoča.

Opomba: Nom. sg. spōns navajata sicer Aus. in Char., a ga ne izpričujeta.

spōnsiuncula -ae, f (demin. spōnsiō) malo poroštvo: ad summam, si quid vis, ego et tu sponsiunculam: exi, defero lamnam Petr.

spōnsus -ūs, m (spondēre)

1. slovesna obljuba: interrogatio sponsūs Paul. (Dig.), spraševanje s slovesno obljubo.

2. zagotovilo, poroštvo: Ph., de sponsu si quid perspexeris Ci. ep.

3. = spōnsiō 3.: quod sponsu erat alligatus Varr., ex sponsu agere Sulpicius ap. Gell., agere cum aliquo ex sponsu Varr., lex Furia de sponsu adversus eum qui … G.

spopádati se (-am se) | spopásti se (-pádem se) imperf., perf. refl.

1. scontrarsi, affrontare; ekst. azzuffarsi:
fantje se radi spopadejo i ragazzi si azzuffano volentieri
spopasti se s sovražnikovimi enotami affrontare l'esercito nemico

2. lottare, combattere:
spopasti se za blago, plen lottare per il bottino

3. pren. affrontare qcn., lottare contro qcn., qcs.:
spopasti se s problemi affrontare i problemi
spopasti se s predsodki lottare contro i pregiudizi

sporcare

A) v. tr. (pres. spōrco) umazati (tudi pren.):
sporcare il vestito umazati obleko
sporcare il proprio nome umazati si ime

B) ➞ sporcarsi v. rifl. (pres. mi spōrco) umazati se (tudi pren.)

spoštovanj|e¹ srednji spol (-a …) die Achtung, Hochachtung, der Respekt; die Schätzung, Wertschätzung; der Respekt (vor); izkazano: die Ehrerbietung, die Ehrfurcht
izkazovati spoštovanj komu (jemandem) seine Ehrfurcht bezeugen, Respekt erweisen/zollen
pridobiti si spoštovanje sich Achtung verschaffen
dokaz/izkazovanje spoštovanja die Ehrfurchtsbezeigung, Achtungsbezeigung
brez dolžnega spoštovanja unehrerbietig
pomanjkanje spoštovanja die Respektlosigkeit
vreden spoštovanja schätzenswert, respektabel (tudi figurativno), achtenswert
gledati s spoštovanjem koga aufblicken (zu)
navdajajoč s spoštovanjem achtungsgebietend, [respekteinflößend] Respekt einflößend
navdajati s spoštovanjem Ehrfurcht gebieten
s spoštovanjem v pismih, dopisih: achtungsvoll, hochachtungsvoll
z odličnim spoštovanjem mit vorzüglicher Hochachtung

spoštovanje samostalnik
1. (pozitivno mnenje) ▸ tisztelet, tiszteletben tartásZ urejenostjo kažeš tudi svoj odnos in spoštovanje do drugih ljudi. ▸ Az ápoltsággal a többi ember iránti viszonyodat és tiszteletedet is kimutatod.Nemci radi ploskajo in izkazujejo spoštovanje glasbenikom. ▸ A németek szeretnek tapsolni és kifejezni tiszteletüket a zenészek iránt.
Vsi trije tekmeci so izjemno kvalitetni in vredni spoštovanja. ▸ Mindhárom ellenfél kivételesen jó és tiszteletre méltó.

2. (izpolnjevanje; upoštevanje) ▸ tiszteletben tartás, betartásV harmoniji z vnukom je mogoče živeti le ob popolnem upoštevanju in spoštovanju zasebnosti obeh. ▸ Az unokával csak mindkét fél magánéletének a teljes körű figyelembevétele és tiszteletben tartása mellett lehet harmóniában élni.Veleposlanica je opozorila tudi na potrebo po spoštovanju meddržavnih pogodb, ki ščitijo manjšino. ▸ A nagykövetasszony figyelmeztetett a kisebbségeket védelmező államközi megállapodások tiszteletben tartásának szükségességére is.

spoštovánje respect; regard; deference; homage; consideration; esteem, estimation; reverence (do for); veneration

iz spoštovánja do out of respect for, in deference to
z vsem dolžnim spoštovánjem with all due respect, (tudi ironično) with the greatest respect
spoštovánje samega sebe self-respect
z odličnim spoštovánjem (v trgovinskih pismih) yours faithfully, respectfully yours
imeti največje spoštovánje do, za... to have the greatest respect for...
izkazati komu spoštovánje to pay one's respects to someone
bil je sprejet z vsem spoštovánjem, ki gre njegovemu položaju he was received with all the respect due to his position
uživati splošno spoštovánje to enjoy general esteem
znal si je pridobiti spoštovánje he knew how to win respect

spoštovánje respect moški spol , estime ženski spol , considération ženski spol , hommage moški spol , vénération ženski spol

spoštovanje samega sebe respect (ali estime) de soi-même
brez spoštovanja sans respect, irrespectueux, irrévérencieux
poln spoštovanja plein de respect, respectueux, plein de vénération (ali de révérence)
imeti spoštovanje do koga avoir du respect (ali de l'estime) pour quelqu'un, respecter, estimer quelqu'un
izkazati spoštovanje komu témoigner du respect à quelqu'un
navdati s spoštovanjem inspirer du respect (ali de l'estime) (à quelqu'un)
uživati splošno spoštovanje jouir de l'estime générale
uživati veliko spoštovanje être tenu en grande estime par, être très estimé par, avoir une large place dans l'estime de quelqu'un
zbuditi, pridobiti si spoštovanje se faire respecter, s'attirer (ali inspirer, imposer) le respect
pri vsem spoštovanju do Vas avec tout le respect que je vous dois
moje spoštovanje Vaši soprogi! mes hommages à Madame votre épouse!
(pozdravljam) z odličnim spoštovanjem (konec pisma) veuillez agréer, Monsieur (oz. Madame), l'expression de mes sentiments respectueux (ali de mon profond respect), recevez, Monsieur (oz. Madame), l'assurance de ma considération distinguée (ali de ma parfaite considération)
spoštovanja vreden estimable, respectable, vénérable
spoštovanje zbujajoč qui inspire (ali impose) le respect (ali l'estime)

spoštovánje respeto m ; estima f , estimación f ; aprecio m ; veneración f

spoštovanje samega sebe propia estimación
ki je brez spoštovanja irrespetuoso, irreverente
pri vsem spoštovanju do Vas con todos los respetos debidos (a usted)
navdati s spoštovanjem infundir respeto
izkazati spoštovanje respetar
imeti spoštovanje za (do) tener buena opinión (ali un alto concepto) de
dobiti si, zbuditi spoštovanje hacerse respetar, imponerse
uživati veliko spoštovanje gozar de alta estimación, ser muy respetado
moje spoštovanje Vaši soprogi! mis respetos a su señora!
s spoštovanjem (konec pisma) respetuosamente; quedo de usted atento y seguro servidor (krajšava: atto. y s.s.)
zbujajoč spoštovanje que inspira respeto
spoštovanja vreden estimable; apreciable; digno de estimación (ali de aprecio)

spozabi|ti se (-m se) die Beherrschung über sich selbst verlieren, sich vergessen (kako si se mogel tako spozabiti, da …? wie konntest du dich so weit vergessen, … zu …?); sich hinreißen lassen zu
spozabiti se nad sich vergehen an/gegen
spozabil se je in udaril ihm ist die Hand ausgerutscht

spoznánje (re)conocimiento m

spoznanje samega sebe conocimiento de sí mismo
za spoznanje prekratek un poquito corto