Franja

clepsydra -ae, f (gr.κλεψύδρα) vodna ura, klepsidra (podobna peščenim uram), posoda s sitastim dnom, skozi katero se je po kapljah precejala voda. Scipion Nazika jo je prinesel z Grškega v Rim, kjer so z njo pri sodnih razpravah, govorih in govornih vajah merili za govor določeni čas, v vojaških taborih pa razdelitev nočnih straž (vigiliae); pozneje tudi v zasebnih hišah: Sen. ph., Plin., Plin. iun. idr.; od tod: cras ergo ad clepsydram (sc. dicemus) Ci. po vodni uri, ad clepsydram latrare Ci., binas (septem itd.) clepsydras petere Mart., Plin. iun. izprositi si dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) časa za govor, dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) hoteti govoriti, binas (septem itd.) clepsydras dare Mart., Plin. iun. dovoliti (komu) dve uri (sedem itd. ur) govoriti (dve klepsidri sta približno 24 minut).

clībanus -ī, m (gr. κλίβανος)

1. glinasta posoda s pokrovom za peko kruha, krušna ponev: Col., Plin., argenteus (pri bogataših) Petr.; tudi za potenje: Cels.

2. peč: Tert., Vulg.

click¹ [klik] prehodni glagol
cmokniti, tleskniti; počiti

to click the door zaloputniti vrata
to click the tongue mlaskniti z jezikom
pogovorno to click for biti določen, primeren za kaj
to click one's heels udariti s petami (v pozdrav)

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

climax¹ [kláiməks] samostalnik
stopnjevanje; vrhunec; višek

to find its climax in doseči vrhunec s

Clinch, der, im Clinch liegen/sein figurativ biti v klinču; in den Clinch gehen mit jemandem spopasti se s (kom)

clip¹ [klip] prehodni glagol
izrezati, (pri)striči; obrezovati
pogovorno lopniti, udariti, uščipniti; preščipniti; (črke) izpuščati
sleng ropati, varati
ameriško, pogovorno hitro se premikati, teči

to clip s.o.'s wings pristriči komu peruti
to clip one's English lomiti angleščino

clītellae -ārum, f (*clīnō) tovorno sedlo za osle in mezge s tovornimi koši ob straneh: Pl., Ci. ap. Q., L., hinc muli Capuae clitellas tempore ponunt H., clitellas asino imponere Ph.; preg.: clitellae bovi sunt impositae (gl. bōs).

clīvius 3 (sor. s *clin ō), pravzaprav „poševen“, „levičen“, od tod zločest: avis Plin.

clos, e [klo, z] adjectif zaprt; ograjen; zaključen (zadeva)

à huis clos (juridique) z izključitvijo javnosti
à la nuit close ob popolni znočitvi
en vase clos (figuré) brez stika z zunanjim svetom
lettre féminin close knjiga s sedmimi pečati
maison féminin close bordel
Pâques féminin pluriel closes bela nedelja (prva po veliki noči)
avoir la bouche close molčati, jezik za zobmi držati
agir les yeux clos (figuré) ravnati v slepem zaupanju
l'incident est clos (figuré) ne govorimo večo tem, končajmo spor o tem
trouver porte close naleteti na zaprta vrata, nikogar ne dobiti doma

close⁵ [klouz]

1. prehodni glagol
zapreti; končati, zaključiti, likvidirati; ustaviti se (ob drugi ladji)

2. neprehodni glagol
zapreti se; prenehati (to)
bližati se, zaceliti se

to close one's days umreti
to close one's eyes to s.th. zapirati oči pred čim
to close s.o.'s eye suniti koga v oko
to close the door on s.th. narediti konec razpravljanju o čem
to close with the land približati se kopnemu
to close with an offer sprejeti ponudbo
to close bargain končati pogovor

clou [klu] masculin žebelj; cvek, žičnik; klinec; familier tvor, tur; ostra bolečina; figuré glavna privlačnost, višek (npr. programa); populaire zastavljalnica, zapor, ječa

les clous (z žeblji označeni) cestni prehod; familier star avtomobil
clou du spectacle višek, najbolj uspeli del predstave
clou de cordonnier, à chaussure čevljarski žebelj, cvek
clou de fantaisie krasilni žebelj
clou (de girofle) nageljnova žbica
clou de tapisserie tapetniški žičniki
vieux clou star bicikel ali avto
des clous! (populaire) še kaj! še tega bi se manjkalo! figo!
compter les clous de la porte morati dolgo čakati (pred vratmi)
enfoncer, fixer un clou zabiti žebelj
planter son clou udobno, po domače se nastaniti
il est maigre comme un clou, gras comme un cent de clous suh, mršav je ko trska
il lui manque un clou (figuré) manjka mu eno kolesce v glavi
il n'y manque pas un clou popolnoma gotovo je, ne manjka zadnjega žeblja
mettre quelque chose au clou (populaire) dati kaj v zastavljalnico
river son clou à quelqu'un (figuré) komu usta zamašiti
cela ne tient ni à clou ni à fer, ni à clou ni à cheville to ni solidno (narejeno)
cela ne vaut pas un clou to ni počenega groša vredno
traversez dans les clous! prenez les clous! uporabljajte cestne prehode!
un clou chasse l'autre (proverbe) klin se s klinom izbija

clout² [klaut] prehodni glagol
arhaično, narečno zakrpati, (čevlje) okovati
domačno udariti

to clout s.o.'s ears for him oklofutati koga

clutter² [klʌ́tə]

1. prehodni glagol
razmetati, zmešati, narediti zmedo

2. neprehodni glagol
vznemiriti se

to clutter up with (pre)napolniti s

Clytaemēstra (Clytēmēstra) (tako je pisano v najboljših rok., napačno Clytaemnēstra) -ae, f (Κλυταιμ[ν] ήστρα) Klitajm(n)estra, Klitem(n)estra,

1. Tindarejeva in Ledina hči, Helenina, Kastorjeva in Poluksova sestra, Agamemnonova žena, Elektrina, Ifigenijina in Orestova mati. Orest jo je ubil v krvnem maščevanju, ker mu je s pomočjo ljubimca Ajgista umorila očeta, ki se je vrnil iz Troje: L., Andr. fr. in Aus. (ki merita Clytĕmestra), Ci., Corn., O., Pr. idr.; met. kot naslov Akcijeve tragedije: Ci.; apel. = nečista ženska: Caelius ap. Q. in = morilka soproga (moža), „soprogomorilka“: Iuv.

2. žena graditelja krustumerijskega mesta: Cassius Hemina fr.

cm, (cms.) kratica centímetro(s)

coacēscō -ere -acuī s čim vred skisati se (cikniti): Varr., secunda mensa in imbecillo stomacho coacescit Cels.; pren.: ut enim omne vinum, sic non omnis natura vetustate coacescit Ci., eam (gentem) putamus... coacuisse Ci. da je podivjal(o).

coadolēscō -ere s čim dorasti (doraščati), s čim (z)rasti: Eccl.

coadōrō -āre obenem s kom (čim) moliti koga, kaj: Eccl.

coal¹ [koul] samostalnik
premog

to blow the coals podpihovati strasti
to carry coals opravljati ponižujoče ali neprijetno delo
to carry coals to Newcastle vlivati vodo v morje
ameriško hard coal antracit
vegetable coal rjavi premog
to haul (ali call, rake, drag) over the coals grajati, psovati
to heap coals of fire over s.o's head poplačati slabo z dobrim, povzročiti komu slabo vest
coal field premogovni revir
live (ali hot, quick) coal(s) žerjavica
to put coal on the fire naložiti premog v peč