Franja

circumstrepō -ere -uī -itum (krog in krog ali okoli koga ali česa) šumeti, bučati, hrumeti, divjati, razsajati: Aug., in his, quae me sine avocatione circumstrepunt Sen. ph., pulli... circumstrepere... matrem Gell. so čivkali okrog matere, (legatus) clamore seditiosorum... circumstrepitur T. okrog legata zahrumi vpitje, undique belli formidine circumstrepente Iust., fenestrae canticis circumstrepitae Ap.; z notranjim obj.: alii atrociora circumstrepebant T. so hrupno glasili; s finalnim stavkom: certatim ceteri circumstrepunt, iret in castra T. tiščijo vanj, naj gre v tabor.

circumtextus 3 (circum in texere) obtkan: circumtextum velamen acantho V. krog in krog okrašeno; subst. circumtextum -ī, n obtkanje = s tkanim škrlatnim robom okrašeno oblačilo: Varr.

circumvolvō -ere (-) -volūtum okrog valiti, ovi(ja)ti, le refl.: se circumvolvere in med.: circumvolvī okrog se valiti, ovi(ja)ti se okoli česa; z dat.: herba se circumvolvens arboribus Plin.; z acc.: rota, perpetuum quā circumvolvitur axem O. kjer se neprestano vrti okrog osi (prim. circumvertō); Demosthenes lanā multā collum cervicesque circumvolutus Gell.; pesn.: sol magnum circumvolvitur annum V. dokonča s kroženjem (v krožnem teku)... leto.

circus -ī, m (prim. gr. κίρκος, κρίκος obroč, krog, lat. curvus)

1. krog, kolobar (astr.): Acc. ap. Non., M.; o Rimski cesti na nebu: vidisti magnum candentem serpere circum, lacteus hic nimio fulgens candore notatur Ci. (Arat.), splendissimo candore inter flammas circus elucens Ci., c. lacteus Macr.

2. večinoma occ. tekališče, dirkališče za konje in vozove, cirkus: decedere circo... populum... iubet V. V Rimu je bilo več takih dirkališč, poseb.
a) circus maximus Véliki cirkus, najznamenitejši cirkus, ki ga je dal zgraditi Tarkvinij Prisk v kotlini med Palatinom in Aventinom; imel je prostora za 150000 gledalcev. Pozneje sta ga v dolžino povečala Cezar in Trajan, tako da je imel prostora za 400000 ljudi: Varr., Ci., L., O. idr.; imenovan je bil tudi magnus circus: O. ali circus magnus: Plin. ali samo circus: de circo astrologi Enn. ap. Ci., in circo et in foro Ci., L., Vell., Plin., ut locus in circo daretur tribulibus Ci., per circum duci Ci. ali agi Plin., circo ludos celebrare O., triviales ex circo ludi Suet., c. capax populi O.
b) circus Flaminius Flaminijev cirkus severozahodno od Kapitola; l. 221 ga je zgradil cenzor Gaj Flaminij: Varr., Ci., L. idr., samo circus imenovan: prospicit a templo summum brevis area circum O., altera pars circi custode sub Hercule tuta est O.
c) Vaticānus circus Vatikanski cirkus, ki ga je v vatikanski nižini začel graditi Kaligula, dokončal ga je Neron: in Vaticano Gai et Neronis principum circo Plin. Rimski cirkusi, zlasti c. maximus, so bili najsijajnejša zbirališča rim. sveta; tu so se zbirali mladi gospodje s svojimi lepoticami: O.; ob zunanjih stenah cirkusov so bile lope (tabernae) vedeževalcev, glumačev, vlačug idr.: Ci., Suet., od tod c. fallax H., clamosus Mart., raucus Iuv. Tudi v drugih krajih so bili cirkusi, npr. circus maritimus Obmorski cirkus pri Anagnijanih: L., Ojnomajev (Oenomaus) cirkus v elidski Pisi: Stat.; Scipionov v Hispaniji: Sil. — Met.: gledalci v cirkusu: circo innumero Sil.

církus (-a) m

1. (prostor, predstava) circo (equestre)

2. pog. pren. (sitnost, hrup, zmeda) storie, confusione, pandemonio; vulg. casino:
pren. s tabo je zmeraj cirkus tu fai sempre casino
zganjati cirkus fare storie, sollevare un pandemonio

3. (pri starih Rimljanih) circo

cistophorus -ī, m (gr. κιστοφόρος „skrinjenoša“) kistofor, novec, posebno azijski, s podobo napol odprte Bakhove skrinjice (cista); vreden je bil približno štiri atiške drahme (τετράδραχμον), malo več kakor štiri denarije (denarii), primerljiv je s srebrnjakom: Ci. ep., CCXLIX milia cistoforum L.; kolekt.: in Asia cistophorum flagitare Ci. denar izterjevati.

citharoedus -ī, m (gr. κιϑαρῳδός) pevec ob kitari (liri), kitared, ki spremlja svoje petje s kitaro: Varr., Ci. Od tod adj. citharoedicus 3 (κιϑαρῳδικός) kitaredski: Plin., Suet., Ap., Icti.

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

citre samostalnik
1. (brenkalo) ▸ citeraPovezane iztočnice: altovske citre, diskantne citre, koncertne citre, violinske citre

2. (igranje citer) ▸ citera

citron [sitrɔ̃] adjectif citronaste barve; masculin citrona; vulgairement glava

jus masculin de citron citronov sok
rouelle féminin, tranche féminin de citron rezina citrone
thé masculin au citron čaj s citrono
étoffe féminin citron blago citronaste barve
glace féminin au citron citronov sladoled
citron à l'eau citronada
citron pressé ožeta, stisnjena citrona
être jaune comme un citron imeti zelo rumeno polt
presser quelqu'un comme un citron ožeti koga kot citrono, skrajno ga izkoriščati

citróna citron moški spol

kolut, reženj citrone rondelle ženski spol, tranche ženski spol de citron
sok citrone jus moški spol de citron
čaj s citrono thé moški spol au citron

citróna (-e) f (limona) limone:
čaj s citrono tè al limone

citronné, e [sitrɔne] adjectif dišeč po citroni; vsebujoč citronin sok

thé masculin citronné čaj s citrono

citrus samostalnik
1. ponavadi v množini (sadež) ▸ citrusVitamin C večina povezuje s citrusi, natančneje z limono. ▸ A C-vitamint a legtöbben a citrusokkal, pontosabban a citrommal kapcsolják össze.
Sopomenke: agrum

2. ponavadi v množini (drevo) ▸ citrusKakšnega posebnega rednega obrezovanja citrusi ne potrebujejo oziroma ga slabo prenašajo. ▸ A citrusok nem igényelnek semmilyen különleges, rendszeres metszést, illetve rosszul tűrik azt.
Sopomenke: agrum

citus 3 (adj. pt. pf. glag. ciēre) pognan, pospešen, od tod nagel, hiter, uren. Prvotni deležniški značaj se kaže v zvezah z abl.: naves citae remis T. poganjane = hitre, citus equo Numida T., potem v predik. zvezah, kjer uporabljamo v sl. adv. hitro, urno: equites parent citi Pl., citi ad aedes venimus Circae Naev. fr., citi solvite vela V. hitro odvežite jadra, citus haec subscribe libello H., cita mors venit H., si citi advenissent T. Čisto adj.: citus modo, modo tardus incessus S. zdaj hiter, zdaj počasen, citae horae O. kratke urice, cito pede labitur aetas O., iambus pes citus H., classe citā reparavit oras H. (ker je bila Kleopatra na begu), c. quadrigae V., eques c. L. hitri sel na konju, kurir, cito sermone homo T. ne v zadregi za odgovor; occ. o hitrem marširanju vojaških čet: citum agmen L., Cu., T. s pospešeno hojo, v hitrem pohodu (se pomikajoč), citi equites, citae legiones Cu., prim.: viā citā regionem transgressus L. K temu adv. abl. sg. neutr. citŏ (skrajšano nam. citō), komp. citius, superl. citissimē

1. naglo, hitro, urno, ročno: quae lege vel cito absolvi vel tarde condemnari licebat Ci., cito discere Ci., nec terras citius passibus peragrari potuisse, quam tuis victoriis lustratae sunt Ci., inde se citissime recipere consueverant C., dicto citius V., H., L. hitreje, kakor se da reči, citius quam dixi Ci., serius aut citius O. prej ali slej.

2. pren. komp. prej, lažje: tempus, hercule, te citius quam oratio deficiet Ci., quod ni esset patefactum paullo citius, quam vellem Ci.; poseb.: citius dixerim iactasse se aliquos Ci., citius diceres, quam... L.

civilement [sivilmɑ̃] adverbe civilno; vljudno, prijazno

se marier civilement civilno se poročiti
traiter quelqu'un civilement vljudno s kom ravnati

cizalla(s) ženski spol (množina) škarje za pločevino; kovinski ostružki

cizalla(s) circular krožne škarje
cizalla(s) para metales škarje za kovine

cl. kratica centilitro(s)

claim¹ [kleim] prehodni glagol
zahtevati, terjati, lastiti si; priti po kaj
ameriško trditi, sklicevati se; ugotoviti

to claim against zahtevati odškodnino (s tožbo)
to claim attention zaslužiti pozornost

claire-voie [klɛrvwa] féminin ograda iz letev; vrsta oken na zgornjem delu cerkvene ladje

à claire-voie rebračast, paličast, s prazninami, ki prepuščajo svetlobo
volet masculin à claire-voie rebračasta oknica
porte féminin à claire-voie mrežasta vrata
toile féminin à claire-voie redko, prosojno platno
semer à claire-voie redko (po)sejati