Franja

nātālicius 3 (nātālis) rojstne ure se tičoč, rojstnega dne se tičoč, rojstnega dne, rojsten, roden: n. sidera Ci. stanje zvezd ob rojstvu (koga), zvezde rojenice, praedicta Ci. prerokovanje (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu (koga), horoskop, munus Val. Max. darilo, vezílo za rojstni dan, dies Mart., dapes Mart. ali convivium Symm. praznovanje (slavje, pojedina) ob rojstnem dnevu, lardum Iuv.; subst. nātālicia -ae, f (sc. cena) praznovanje (slavje, pojedina) ob rojstnem dnevu: dat nataliciam in hortis Ci.

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

natêči (-têčem)

A) perf. gonfiare, gonfiarsi

B) natêči se (-têčem se) perf. refl.

1. riempirsi (d'acqua), riversarsi

2. pren. affluire, confluire, pervenire:
v sklad se je nateklo malo denarja nel fondo sono confluiti pochi liquidi
iz okoliških vasi se je nateklo mnogo ljudi molta gente è affluita dai paesi vicini

natrix -icis, f (prim. lat. neō, nō, got. *nadrs = stvnem. nātara = nem. Natter gož, ang. adder gad; pomen „povodna kača“ najbrž izhaja iz ljudske etim., ki izpeljuje natrix iz natāre)

I.

1. „vodenica“ = vodna kača, belouška: tantam vim natricum viperarumque Ci., viperae et natrices Sen. ph.; kot masc.: natrix violator aquae Lucan.

2. meton. iz trde belouškine kože narejen bič, korobač; metaf. = penis: si natibus natricem inpressit crassam et capitatam Luc. ap. Non.

3. pren. (o nevarnem človeku) kača, gad: se natricem educāre Suet. —

II. bot. rumeni gladež, katerega korenika ima vonj po kozlu (Ononis natrix Linn.): Plin.

nauarchia -ae, f (gr. ναυαρχία iz ναῦς in ἄρχειν) vodenje ladje, ladjevodstvo = služba ladjevodje, služba ladijskega poveljnika, služba kapitana: Cod. Th.

naucula -ae, f (skrč. iz navicula) ladjica, čolnič: Plin. iun., Paul. Nol.

nau-fragium -iī, n (iz nāvi-fragium; nāvis in frangere)

1. ladjelom, brodolom: Vitr., Fl., Amm., naufragium (naufragia) facere Ci. ep., Sen. ph. ali naufragium pati Sen. tr., Eutr. doživeti brodolom, Domitius naufragio periit Ci., naves ad unam omnes naufragio interierunt C., falsa naufragia ementiri L., naufragio interceptus T.; preg.: cupio istorum naufragia ex terra intueri Ci. ep. iz (varnega) zavetja gledati njihove nevarnosti, naufragium in portu facere Ps.-Q. ponesrečiti se na samem cilju.

2. pren. nesreča, (nesrečna) usoda, pogibel, uničenje, poguba, propad, propast, razkroj, razpad, izguba (imetja, premoženja), denarni polom, finančni zlom (polom), neuspeh: excipe naufragium nostrum O. mojo nesrečo = mene nesrečnika, credo mollia naufragiis litora posse dari O. da bi se dalo mojo usodo olajšati, ko bi mi bil odkazan boljši kraj, n. urbis, rei publicae, fortunarum Ci., qui ex naufragio luculenti patrimonii ad haec Antoniana saxa (kleči) proiectus est Ci., n. rei familiaris Ci. ep., haec me una ex hoc naufragio tabula (rešilna deska = rešitev, tolažilo) delectat Ci. ep., ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.; occ. poraz (na morju ali na kopnem): classes regiae bis fecerunt naufragium N. so bila dvakrat poražena, per Italiam naufragia sua latius trahere Fl., naufragium maris Iust. na morju, pauci naufragii comites Iust.

3. meton.
a) nevihta, vihar: quasi naufragiis magnis multisque coortis Lucr.
b) razbitine, ostanki (razbite ladje), blago z razbite ladje: naufragium supprimere Dig., ubi nubifer Eurus, naufragium spargens operit freta Sil., totum pelagus naufragio suo operire Fl. (o ladjah), naufragium suum colligere Ulp. (Dig.); pren. ostanki sploh: addite illa naufragia Caesaris amicorum Ci., in quo (sc. rei publicae naufragio) colligendo Ci.

nau-fragus 3 (skrč. iz nāvi-fragus; navis in fran-gere)

I. pass.

1. ki je doživel ladjelom (brodolom); subst. brodolomec, brodolomka: Marium Africa devicta expulsum et naufragum vidit Ci., n. corpora V., mulier n. T., n. puppis O. ali ratis Sen. rh. (po ladjelomu) razbita; subst.: naufragum quendam natantem animadverterunt Ci., tibi fata mea naufragus edo O., dare naufrago tabulam (rešilno desko) Sen. ph., mersa rate naufragus assem rogat Iuv.

2. metaf. ki je izgubil svoje imetje = obubožan(ec), osiromašen(ec), obupan(ec): aliquis patrimonii (po drugih patrimonio) naufragus Ci., contra illam naufragorum eiectam ac debilitatam manum florem totius Italiae ac robur educite Ci. —

II. pesn. act. ladjelomen = ladje razbijajoč, brodolomen: mare H., unda Tib., monstra O., tempestas Val. Fl., Syrtis Sil.

nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.

náuk teachings pl, lesson, science, doctrine; precept; (zgodbe) moral

náuk o državi political science
náuk o kovinah science of metals
náuk o naravnem zdravljenju nature cure
náuk o razvoju (theory of) evolution
náuk o svetlobi optics pl, science of light
náuk o toploti theory of heat
náuk o valovanju wave mechanics pl
náuk o nastanku sveta cosmogony
náuk o zvoku acoustics pl
náuk o živalih zoology
náuk o živcih neurology
náuk o življenju biology
to bo zanj dober náuk this will be a wholesome lesson for him
to naj ti bo (služi) kot náuk za prihodnost take this as a warning to you for the future
dati komu dober náuk to teach someone a good lesson
povzeti náuk iz česa to draw a moral from something

Nauplius¹ -iī, m (Ναύπλιος) Návplij, kralj na Evboji, Palamedov oče, ki je z varljivim ognjem zvabil iz Troje se vračajoče Grke na evbojske kleči, ob katerih so se jim razbile ladje; tako je maščeval svojega sina, ki so mu ga ubili: Pr., Hyg., Suet. Od tod patron. Naupliadēs -ae, m (Ναυπλιάδης) Navpliád = Navplijev sin Palamed: O.

nauscō -ere (skrč. iz nāvīscō: nāvis) odpreti (odpirati) se v podobi ladje: nauscit cum gran[um fabae se aperit nascendi] gratia, quod sit non diss[imile navis formae P. F. (o bobu).

nauta -ae, m (skrč. iz nāvita: nāvis) in pesn. nāvita -ae, m

1. ladjar, brodnik, brodar, mornar: Ci. idr., audivi ex nauta, qui illas vexerat Ter., navita Charon V., Stygiae navita (sc. Charon) turpis aquae Tib., navitae (sc. Charonti) reddita stipe Ap., navita Porthmeus Petr. poet., nautae sunt omnes, qui navigandi causā in navi sunt Ulp.; sg. kolekt.: obvertit navita remos O.; occ. ribič: dum navita retia siccat O.

2. ladijski gospodar, lastnik ladje, ladjar, kupec, trgovec, prekupčevalec: Myrtoum pavidus nauta secat mare H., navita Bosporum Poenus perhorrescit H., miles nautaeque per omne audaces mare qui currunt H.; sg. kolekt.: Aemilianus nauta Sid.

3. mornar, pomorščak: Cat., voluptas nullast navitis … maior meo animo quam quando ex alto procul terram conspiciunt Pl., nautae militesque Siculorum Ci., nautae dominique navium C., nautas gubernatoresque comparari iubet C., navita de ventis, de tauris narrat arator Pr., multā prolutus vappā nauta H. (z „mornarji“ označuje H. najsurovejše ljudi; da je druženje z mornarji škodljivo za moralo, so torej vedeli že starodavniki).

Nautēs -ae, m (= gr. ναύτης) Návtes = Mornar, samogovoreče ime trojanskega mornarja: V.; mitični praoče Navtijcev (Nautii -orum, m; gl. Nautius), ki so baje prinesli paladij iz Lanuvija v Rim in odtlej skrbeli za žrtvovanje na čast boginji Minervi, ki se zato imenuje tudi dea Nautia navtijska boginja: Fest., Serv.

navad|a ženski spol (-e …)

1. die Gewohnheit; (navajenost) die Gewöhnung, die Übung, die Gewohnheit; -gewohnheit, -verhalten (miselna Denkgewohnheit, nakupovalna Kaufgewohnheit, Kaufverhalten, potrošniška Verbrauchergewohnheit, spalna Schlafgewohnheit, življenjska Lebensgewohnheit, bralne množina Lesegewohnheiten)
(iz) … navade Gewohnheits-
(človek der Gewohnheitsmensch, ironično das Gewohnheitstier, storilec iz navade der Gewohnheitstäter, Gewohnheitsverbrecher, stvar Gewohnheitssache)
stara navada alte Gewohnheit, eingefleischte Gewohnheit
imeti navado die Gewohnheit haben, pflegen zu
opustiti navado mit der Gewohnheit brechen
postati navada posamezniku: zur Gewohnheit werden, nasploh: einreißen, üblich werden
iz navade aus Gewohnheit, gewohnheitsmäßig
figurativno stara navada - železna srajca die Gewohnheit ist eine zweite Natur

2. (pravilo obnašanja) die Sitte, poklicno, poslovno: die Gepflogenheit
biti navada üblich sein
v navadi üblich, gebräuchlich, splošno: allgemein üblich
biti v navadi üblich/gebräuchlich sein

3.
slaba navada die Unsitte, die Untugend
(razvada) die Unart

4.
navade množina (obnašanje) das Verhalten (tudi živalstvo, zoologija)

5. (običaj) der Brauch, Landesbrauch, die Sitte
šege in navade množina das Volksbrauchtum, Sitten und Gebräuche

naváda habit; habitude, wont; (šega) custom; use, usage, practice

iz naváde by habit
po svoji stari navádi according to one's usual practice
po njegovi navádi according to his habit (ali wont)
naváda je... it is customary...
ukoreninjena naváda deep-rooted (ali inveterate) habit
šege in naváde manners and customs
moč naváde the force of habit
življenjske naváde habits of life
po navádi in the usual way, usually, as a rule, as usual
naváda je železna srajca habit (ali custom, use) is second nature
kakor je bila moja naváda as my custom was
delati kaj iz naváde to do something from force of habit
imeti navádo to be in the habit (of), (samo v preteklem času) to use
imel je navádo priti k meni vsak dan he used to come to me every day
navzeti se slabih navád to pick up bad habits
opustiti navádo to give up (ali to drop) a habit
postati naváda to grow into a habit
to prehaja v navádo it is growing into a habit
vdajati se navádi to give way to a habit
to je stvar naváde it is a matter of habit
ki je suženj naváde habit-ridden

naváda habitude ženski spol , coutume ženski spol ; usage moški spol

moč navade force ženski spol de l'habitude
kakor po navadi comme d'habitude (ali de coutume, d'usage, de règle)
iz navade par habitude
v navadi biti être d'usage
to ni več v navadi cela n'est plus d'usage, c'est hors d'usage, c'est désuet
to ni naša navada ce n'est pas l'usage (ali la coutume) chez nous
šege in navade les us et coutumes
navada je železna srajca l'habitude est une seconde nature

naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
iz navade per abitudine
mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
biti navada essere di prammatica
v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che

naváda hábito m ; (šega) costumbre f ; (raba) uso m ; usanza f ; (rutina) rutina f

iz navade por costumbre
moč navade la fuerza de la costumbre
kot po navadi como de costumbre
ne več v navadi caído en desuso
stara navada una vieja costumbre
imeti navado tener la costumbre (da ... de nedoločnik)
opustiti navado perder la costumbre, deshabituarse
postati navada convertirse en hábito
privzeti navado adquirir una costumbre, contraer un hábito
navada je železna srajca la costumbre es otra naturaleza

navdušenj|e srednji spol (-a …) die Begeisterung; hipno, minljivo: das Strohfeuer
brez navdušenja ohne Begeisterung
iz navdušenja aus Begeisterung
od navdušenja vor Begeisterung
vihar navdušenja der Begeisterungssturm
z navdušenjem mit Begeisterung