Franja

soupçonner [supsɔne] verbe transitif, verbe intransitif sumiti, sumničiti; domnevati, slutiti

soupçonner quelqu'un de trahison sumiti koga izdaje, izdajstva
il est soupçonné d'avoir participé à plusieurs vols osumljen je, da je bil udeležen pri več tatvinah
(familier) vous ne soupçonnez pas ne morete si predstavljati, si zamisliti
soupçonner un piège domnevati, slutiti past

sourcil [sursi] masculin obrv

s'épiler les sourcils (iz)puliti si obrvi
froncer les sourcils namrščiti obrvi, nagrbančiti čelo
hausser les sourcils nos vihati

souterrain [sutɛrɛ̃] masculin podzemeljski hodnik, prehod, tunel, kanal; vieilli podzemlje

visiter les souterrains d'un château ogledati si podzemeljske hodnike gradu

sovráštvo hatred (do, proti of, against, towards); enmity; pesniško, literatura hate

vreden sovráštva hateful
biti v sovráštvu z to be at daggers drawn with
čutiti sovráštvo do koga to hate someone
poln sovráštva filled with hatred
gojiti sovráštvo do koga to bear malice towards someone, to entertain hatred for someone
netiti sovráštvo do koga to be fuel to someone's hatred
živé v (medsebojnem) sovráštvu they live on bad terms, they are at daggers drawn
nakopati si sovráštvo to incur someone's hatred, to draw upon oneself someone's hatred
iz sovráštva do because of (ali out of) (one's) hatred for (ali of)

sovrážen hostile, inimical; enemy; (nasproten) adverse, opposed (to)

biti si sovrážen to be at daggers drawn, to be in bitter conflict
sovrážna propaganda hostile propaganda

sovrážnik enemy; hater; fiend; foe, pesniško foeman

glavni sovrážnik archenemy, archfiend
najhujši sovrážnik deadliest enemy
smrtni sovrážnik deadly enemy, sworn enemy
sovrážnik ljudstva public enemy
nevaren sovrážnik arhaično a foeman worthy of one's steel
napraviti si koga za sovrážnika to make an enemy of someone
biti sovrážnik komu to be someone's enemy

sow^*2 [sóu] neprehodni glagol & prehodni glagol
sejati, opraviti setev; posejati (seme), zasejati
figurativno raztresti, razširiti; gosto (kaj) posuti (with z)

as you sow so you shall reap kakor si sejal, tako boš žel
you must reap what you have sown kot si si postlal, tako boš spal; kar si skuhal, moraš tudi pojesti
to sow the seeds of hatred (revolt) figurativno (za)sejati seme sovraštva (upora)
to sow one's wild oats izdivjati se (v mladosti)
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar

spada

A) f

1. meč, sablja:
spada nuda, sguainata goli meč, izdrti meč
a spada tratta pren. zagnano, silovito
dritto come una spada raven kot sveča
spada di Damocle pren. Damoklejev meč
cingere la spada opasati si meč; ekst. bojevati se
incrociare la spada con qcn. s kom se boriti
mettere, passare a fil di spada pren. poklati
rimettere, riporre la spada nel fodero vrniti meč v nožnico; ekst. prenehati boj
sguainare, snudare la spada izdreti meč

2. šport meč; ekst. floret

3.
buona spada dober sabljač
uomo di spada vojak, vojščak

4. igre meč (barva pri napolitanskih kartah)
PREGOVORI: ne ammazza più la gola che la spada preg. več jih umre od požrešnosti kot od meča

B) agg. invar. zool.
pesce spada mečarica (Xiphias gladius)

spádati (-am) imperf.

1. andare insieme; combinarsi; rientrare; appartenere:
ta vrata ne spadajo k omari questa porta non si combina con l'armadio
v alpinistično opremo spada tudi cepin tra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
k posestvu spada tudi del gozda al podere appartiene anche parte del bosco

2. andare; essere adeguato, convenire:
knjige spadajo na polico i libri vanno sullo scaffale

3. essere; essere tra, uno di; appartenere (a):
kit spada k sesalcem la balena appartiene alla classe dei mammiferi, è un mammifero

spáka (-e) f

1. viso stravolto, smorfia:
kazati spake komu fare smorfie, boccacce, versacci a qcn.
natakniti si spako na obraz mettersi la maschera

2. pren. mostro

3. pren. orrore; caricatura; mostruosità:
staro hišo so porušili in sezidali tole spako demolita la vecchia casa, hanno costruito questo orrore

spalla f

1. rama; hrbet; križ:
spalle magre, robuste suha, krepka ramena
alzata di spalle zmig z rameni
articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
violino di spalla glasba prva violina
spall'arm! voj. puško na ramo!
a spalla na ramenih
alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
avere buone spalle biti krepek
avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
guardarsi le spalle varovati si hrbet
lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga

2. zool. pleča; pleče

3. obl. rama

4. pobočje, brežina

5. nasip

6. arhit. opornik

7. gled. (komikov) sogovornik, replikator

8.
fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč

9. tisk višina knjižnega hrbta

spare¹ [spɛ́ə] prehodni glagol
varčevati, varčno uporabljati; prihraniti, dati na stran, imeti v rezervi; odstopiti, lahkó pogrešati, biti brez (česa), imeti odveč; prizanesti (komu), oprostiti (kazen), prihraniti (komu ali sebi) (trud itd.); ne povzročiti (sramu, rdečice)
neprehodni glagol
varčevati, skopariti; opustiti (kaj); prizanesti, pustiti (komu) življenje

enough and to spare na pretek, še preveč, več kot preveč, obilo
to spare a defeated adversary prizanesti poraženemu nasprotniku
spare my blushes! ne spravljajte me v sramoto, prihranite mi sramoto, ne blamirajte me!
I can spare his advice lahko pogrešam njegove nasvete
I was spared attending the lectures bil sem oproščen obiskovanja predavanj
can you spare the car today? lahko pogrešate svoj avto danes?
to spare the captives prizanesti ujetnikom
can you spare me a cigarette? imaš cigareto odveč zame?
spare us these explanations! prizanesite nam s temi razlagami!
to spare no expense ne varčevati s stroški
I can spare no money for it za to nimam denarja
I can spare a fiver lahko ti dam petak (5 funtov)
spare your money for another occasion prihrani si denar za kako drugo priložnost
spare my feelings! imej obzir do mojih čustev!
I was spared the insult prizanesli so mi z žalitvijo
spare me! prizanesite mi!, milost!
I can ill spare any hands now zdaj ne morem pogrešati nobenega delavca
spare me your objections! prizanesite mi s svojimi ugovori!
to spare o.s. prihraniti si trud
not to spare o.s. ne varčevati s svojimi močmi
to spare the rod and spoil the child varčuj s šibo in pokvaril boš otroka, šiba novo mašo poje
I cannot spare the time ne morem najti potrebnega časa
I have no time to spare ne smem izgubljati časa, nimam dosti časa
to spare no trouble ne varčevati s trudom

sparen varčevati (mit z, an pri, auf/für za); privarčevati; hraniti; sich sparen figurativ prihraniti si

spati (spim) zaspati schlafen; rahlo: schlummern (brez prekinitve durchschlafen, naprej weiterschlafen), v nekurjeni sobi: kalt schlafen, stoje: im Stehen schlafen, z odprtimi očmi: mit offenen Augen schlafen
dobro/slabo spati ein guter/schlechter Schläfer sein
dolgo spati ein Langschläfer sein
spati kot kamen/polh schlafen wie ein Stein/Klotz/Murmeltier/Toter
pustiti spati koga (jemanden) schlafen lassen
redno spati po kosilu Mittagsschlaf halten
živalstvo, zoologija spati zimsko spanje Winterschlaf halten
iti spat schlafengehen, sich schlafen legen, zu Bett gehen, sich zu Bett legen
iti s kurami spat mit den Hühnern zu Bett gehen
ko greš/grem spat beim Zubettgehen, beim Schlafengehen
preden greš/grem spat vor dem Schlafengehen
dati spat otroka: zu Bett bringen
figurativno spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
spati s kom schlafen mit
figurativno kakor si boš postlal, tako boš spal wie man sich bettet, so liegt man

spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant

spáti oblečen to sleep with one's clothes on
spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
spáti zimsko spanje to hibernate
spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
to mi ne da spáti it keeps me awake at night
nisem mogel spáti I hardly slept a wink
hoditi zgodaj spat to retire early
ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie

spáti (spím)

A) imperf.

1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno

spatiātor -ōris, m (spatiārī) pohajač, postopač, pohajkovalec, pohajk(ov)ač: [spa]tiatorem, erratorem Cato in M. Caelium si se appellavisset: „In coloniam, me[he]rcules, scribere nolim, si trium virum sim, spatiatorem atque Fescenninum“ Ca. ap. Fest., sic nimirum M. Cato senatorem non ignobilem Caelium spatiatorem et Fescenninum vocat eumque staticulos dare his verbis ait: descendit de cantherio, inde staticulos dare, ridicularia fundere Ca. ap. Macr.

spatium -iī, n (indoev. kor. *spē(i)-, *spə- napenjati, raztegovati; prim. skr. sphā́yatē debeli se, postaja tolst, redi se, raste, sphāváyati, sphāráḥ obširen, raztegnjen, velik, širok, sl. speti, spešiti, dospeti, uspeh, let. spêt moči, močen biti, veljati, spêks moč, stvnem. spuot uspeh, pospešitev, spuon izvršiti se, uspe(va)ti, nem. sich sputen podvizati se, pohiteti)

I.

1. prostor, prostranstvo = razsežnost, razsežje, razsežaj, obsežnost, obseg, obsežje podolgem in počez, v dolžino in širino, dolžina, širina, mesto, kraj: Sen. ph., Q. idr., spatium castrorum C., spatia locorum C., spatium, qua flumen intermittit, mons continet C., ad impetum capiendum, equiti utique, modicum erat spatium L., quod spatium non esset agitandi (sc. equos) N., magnum campi spatium Cu., spatium maris L., caeli V., medium caeli spatium H., totum caeli spatium Lucr., spatium dare V., Lucr., Cu. narediti prostor, umakniti se, in spatium resilire breve O. skrčiti se.

2. occ.
a) prostranstvo = obseg, velikost, dolgost, dolžina: spatium victi victor considerat hostis O., viae O., oris et colli O., quod sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin., spatium rhombi, parvi lateris Iuv., elephanti Lucan., vasti corporis Sen. tr., plantae Herculis Gell.; od tod in spatium v dolžino, podolgem, podolgič, podolgoma: trahit in spatium (sc. aures) O. podaljša, in spatium fugit O. beži naravnost (naspr. redit in gyrum), tum iacet in spatium sine corpore … vorago Sil.
b) vmesni prostor, presledek, razstop, razdalja, dalj(a), daljava, oddaljenost: spatium inter acies C., longo spatio distare C., hic locus aequo fere spatio ab castris Ariovisti et Caesaris aberat Ci. skoraj enako oddaljen, tanto spatio C. pri tolikšni razdalji, pri tolikšni daljavi, tako daleč, quod tanta machinatio ab tanto spatio instrueretur (po drugih constitueretur) C. v taki daljavi, paribus intermissae spatiis (sc. trabes) C. v enaki razdalji narazen ležeči, mediocri spatio relicto V. po zmernem presledku, ne predaleč, subit iniquo spatio V., spatio propinquitatis (= spatio propinquo) C. zaradi neznatne oddaljenosti = zaradi (velike) bližine, alterum (sc. genus siderum) spatiis immutabilibus ab ortu ad occasum commeans Ci., spatium discrimina fallit O.

3. razdalja, daljava, ki jo mora kdo prehoditi ali preteči, proga, pot določene dolžine, del poti, kos poti: duum milium spatium C., longo itineris spatio C., pari spatio transmissūs C. prav tako daleč prepeljan, illi medio in spatio chorus … occurrit comitum V., spatium conficere ali emetiri pot opraviti, prehoditi, preteči, premagati: magno spatio paucis diebus confecto C., dimidium fere spatium confecerat, cum … N., ingens die uno cursu emetiens spatium L., ut eadem spatia quinque stellae conficiant Ci.; pesn.: nec (sc. lapis) spatium evasit totum V.

4. occ. (= gr. στάδιον) dirkališče, dirkalna (temovalna) steza, tekališče, tir na dirjališču ali tekališču, stadion (štadion), tekmovališče: Sen. ph., Suet. idr., equus spatio qui saepe supremo vicit Olympia Enn. ali spatio extremo … sub ipsam finem adventabant V. na koncu … dirkališča, equique pulsabant pedibus spatium declivis Olympi O., spatia etsi plura supersint V. in ko bi bilo tekališče še daljše, nobiles equos cursus et spatia probant T., abstulerunt me velut de spatio L.; pren.: deflexit iam aliquantulum de spatio curriculoque consuetudo maiorum Ci. iz tira in s poti, spatiis exclusus iniquis V. ker me ovirajo preozke meje mojega načrta; meton. kroženje, obtek, krogotek, obkrožitev, krog, tek, pretek, pot (dirkačev), pesn. tudi v pl.: (sc. equus) ad … maxuma campi sudabit spatia V., quadrigae addunt in spatia V. končujejo obtek za obtekom (krog za krogom), corripiunt spatia V. pospešijo tek, zdirjajo po tekališču, adversi(s) spatiis V., septem spatiis circo meruere coronam O.; metaf. sploh tek, pot: ille (sc. turbo) actus habenā curvatis fertur spatiis V. v krogoteku, v krogih, immensum spatiis confecimus aequor V. pretekli smo plan (pot, površino) neizmernih razsežnosti, ruunt tritumque relinquunt quadriiugi spatium O., spatium defensionis Ci., ex medio gloriae spatio Cu. iz srede slovitega prizorišča, spatium iuventae transire, aevi spatium finire, vitae spatium decurrere O., decurso aetatis spatio Pl., quasi decurso spatio Ci., iam excurso spatio Ter., spatiis obstantia claustra H., currenti spatium praemonstra Lucr., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki mi je po starosti bližji, mors est velocis spatii meta novissima Sen. tr.

5. sprehajališče: Academiae non sine causa nobilitata spatia Ci., ad illa spatia nostra sedesque pergimus Ci., spatia communia, silvestria Ci., locus planis porrectus spatiis H., in interius spatium … Cecropidas ducit O., innumeris spatia interstincta columnis Stat.; pren.: oratorem ex Academiae spatiis exstitisse Ci.; meton. sprehod, sprehajanje: a quibus si uno basilicae (po baziliki) spatio honestamur Ci., duobus spatiis tribusve factis Ci. po dveh ali treh sprehodih, ut in extremis spatiis subsultim decurreret Suet. —

II. metaf.

1. čas, doba, obdobje, vek, razdobje: annuum, dierum triginta, praeteriti temporis Ci., tam longo spatio Ci., hoc interim spatio Ci. v tem vmesnem času (obdobju, medčasju), in brevi spatio Ter., Lucr., brevi spatio S., L., H., parvo spatio Pr., tantam eorum multitudinem nostri interfecerunt, quantum fuit diei spatium C. naši so jih pobili toliko, kolikor je trajala dolžina dneva (= kolikor jih je dolžina dneva dopuščala pobiti), (sc. Galli) spatia omnis temporis non numero dierum, sed noctium finiunt C., totidem dierum spatio retardari N., post sexagesimum vitae spatium Plin. po šestdesetem letu, mari iussis non amplius quam horarum spatium dedit Suet.; occ. dolgost, dolžina časa, dolga doba, dolgotrajnost, (dolgo) trajanje, vek: arbor spatio durata O., prius quam dolor spatio evanescere possit O., spatio pugnae defatigati C., regem spatium initiorum Cereris tenuit L., spatia annorum lenibunt vulnera nostra Pr. dolgost let.

2. čas za kaj, določeni čas, prilika, priložnost, rok: Pl., Pac. fr., Plin., Val. Fl. idr., nisi tempus et spatium datum sit Ci. čas in priložnost, neque ut celari posset, tempus spatium ullum dabat Ter. čas ni dajal priložnosti, čas ni dopuščal priložnosti, alicui tridui spatium dare C. tri dni časa, irae spatium dare L., Sen. ph. pustiti jezo, da se izkadi (razkadi, poleže, pomiri), irae spatium et consilio tempus dare L., daret malorum paenitentia, daret bonorum consensui spatium T. naj da časa hudobnim za kesanje (da se pokesajo), dobrim za združitev (da se združijo), spatium animo dare Cu. dati si čas za preudarjanje (preudarek, premislek, razmislek), dare pugnae spatium Cu. prekiniti boj, prenehati boj (se bojevati), spatium deliberandi N. čas za premislek, ut spatium pila in hostes coniciendi non daretur C., spatium Vitellianis datum refugiendi T., si mihi spatium ad scribendum darent Ci., vix explicandi ordines spatium Etruscis fuit L., spatium habere ad dicendum Ci., nullum sibi ad cognoscendum spatium relinquunt C.; spatium sumere vzeti (jemati) si čas: spatio sumpto, spatio ad colloquendum sumpto L., spatium sumamus ad cogitandum Ci.; sex dies ad eam rem conficiendam spatii postulant C., tempus inane peto, requiem spatiumque furori V., spatium pro munere posco O.

3. (metr. ali ret.) mera (po času), trajanje, dolžina: trochaeus, qui est eodem spatio quo choreus Ci., quae (sc. vitia) fiunt spatio Q.

4. meton. merska (merilna) vrv(ica): altitudo nullis inquirentium spatiis penetrabilis T. nedosegljiva merilnim vrvicam = ki je merilne vrvice ne morejo izmeriti.

spécialiser [spesjalize] verbe transitif posebej, nadrobno določiti, označiti, opisati; usposobiti za specialista

se spécialiser specializirati se, posvetiti se posebni stroki, usposobiti se za specialista; pridobiti si posebno znanje v stroki; omejiti se na kako stroko ali področje
se spécialiser dans les recherches historiques specializirati se za zgodovinsko raziskovanje
ouvrier masculin spécialisé strokovni delavec

spécialité [spesjalite] féminin posebnost, specialnost; posebno področje, stroka; specialiteta

spécialité budgétaire neprenosljivost budžetnih postavk
spécialité du chef cuisinier specialiteta glavnega kuharja
ce mets est une spécialité slovène ta jed je slovenska specialiteta
déguster des spécialités pokušati, degustirati specialitete
faire de la géographie sa spécialité izbrati si geografijo za svojo glavno stroko, glavno področje
(familier) elle a la spécialité de vous interrompre quand vous parlez ona ima (neprijetno, grdo) posebnost (navado), da vas prekine, kadar govorite