Franja

splòh (na splošno) généralement, en général ; (v celem) en somme, somme toute, en tout état de cause ; (pravzaprav) à vrai dire, à proprement parler, au fond ; (predvsem) (et) surtout ; (končno) enfin, après tout

sploh ne pas du tout, point du tout
če sploh si tant est que (+ subjunktiv), si toutefois
sploh ni mogoče c'est absolument impossible
je sploh kaka možnost? y a-t-il une possibilité quelconque?, y a-t-il seulement une possibilité?

splòh (v splošnem) generalmente, en general ; (v celem) en suma ; (predvsem) sobre todo ; (končno) en fin, después de todo

sploh ne de ningún modo, de ninguna manera, en ningún caso
sploh nič absolutamente nada
če sploh ... si es que...
on sploh ni bogat no es rico ni mucho menos
sploh ni mogoče es de todo punto imposible
je sploh kaka možnost? ¿existe una posibilidad siquiera?
kaj sploh hočeš? en resumidas cuentas ¿qué es lo que quieres?
sploh si ne moreš predstavljati, kako bogat je no tienes idea de lo rico que es

spoči|ti se (-jem se) rasten, ausrasten, ausruhen; (oddahniti si) ausschnaufen; od česa: sich erholen (von)

spočíti se (spočíjem se)

A) perf., imperf. riposarsi, riposare, riprendersi:
spočiti se od dela, naporov riprendersi dal lavoro, dalla fatica

B) spočíti si (spočíjem si) perf. refl. riposare:
spočiti si noge, oči, živce riposare le gambe, gli occhi, i nervi

spodkopáti socavar, cavar por debajo; cavar ; fig minar

spodkopati si zdravje arruinarse la salud
njegovo zdravje je spodkopano su salud está quebrada

spodmákniti (-em) | spodmíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. tirare via, strappare di sotto:
spodmaknili so oporo, na katero se je naslanjal gli tirarono via il sostegno su cui si appoggiava

2. pren. scalzare, rovinare qcn.:
spodnesti komu tla pod nogami scalzare qcn. di sella

B) spodmákniti se (-em se) | spodmíkati se (-am se) perf., imperf. refl. cadere; pren. essere minacciato:
lestev se mu je spodmaknila la scala gli è caduta di sotto
po zadnjem neuspehu se komercialnemu direktorju spodmika funkcija dopo l'ultimo insuccesso, il direttore commerciale si vede minacciata la carica

spodóbiti se (-im se) imperf. refl. addirsi, attagliarsi, convenirsi; stare bene:
tako vedenje se ne spodobi un atteggiamento che non si conviene
ne spodobi se zehati na javnem mestu non sta bene sbadigliare in pubblico
nalogo je opravil, kot se spodobi ha fatto il compito come si conviene
človek, kot se spodobi un galantuomo, una persona perbene
kosilo, kot se spodobi un pranzo abbondante

spodrécati to tuck up; narečno to kilt

spodrécati si krilo to tuckup one's skirt

spogliare

A) v. tr. (pres. spōglio)

1. sleči, slačiti:
spogliare l'abito monacale, sacerdotale relig. razmenišiti se, sleči meniško kuto, sleči duhovniški talar

2. sneti prevleke, okrase:
spogliare il riso oluščiti riž

3. pren. oklestiti (odvečnih dodatkov, okrasov)

4. pren. oropati; oskubsti

5. izpisati, izpisovati (iz besedila, dokumenta)

B) ➞ spogliarsi v. rifl. (pres. mi spōglio)

1. sleči, slačiti se

2. leviti se (kača); ogoliti se

3. odreči, odrekati se:
si è spogliato di tutto a favore dei figli odrekel se je vsemu v prid otrok

4. pren. znebiti se

5. toskansko zbistriti se (vino)

spoil^*1 [spɔil] prehodni glagol
opleniti, oropati, izropati, odvzeti; pokvariti, napraviti neuporabno, uničiti
sleng pohabiti, ubiti (koga)
figurativno pokvariti (otroka, zabavo, šalo)
neprehodni glagol
(po)kvariti se (sadje, ribe), zgniti

a spoiled child razvajen otrok
the spoiled child of fortune miljenček Fortune
to spoil s.o.'s appetite pokvariti komu tek
to spoil the Egyptians figurativno sovražniku kaj odvzeti
to spoil one's eyes reading by candlelight pokvariti si oči s čitanjem pri svečavi (sveči)
to spoil the fun pokvariti šalo
to spoil s.o. of his goods oropati koga njegovega premoženja
to spoil for (to be spoiling for) zelo si želeti, koprneti po, komaj čakati, da...
spare the rod and spoil the child kdor ljubi, ta kaznuje

spókati (-am) perf. (razpokati) screpolarsi:
ustnice na vetru spokajo le labbra si screpolano al vento

spoliō -āre -āvī -ātum (spolium)

1. (od)vzeti (jemati) komu obleko (opravo), oropati koga obleke (oprave), sleči (slačiti) koga: Val. Max. idr., cum illum spoliatum … videres Ci., spoliare corpus caesi hostis tribunus coepit L., consules spoliari hominem et virgas expediri iubent L., Papirius … spoliari magistrum equitum ac virgas et secures expediri iussit L., spoliare cadaver Lucan.; z abl.: spoliare aliquem vestitu Ci., neminem iacentem veste spoliavit N., T. Manilius Gallum … caesum torque spoliavit L.; metaf.: spoliare dentibus folliculos Petr. z zobmi luščiti.

2. (o)ropati, (o)pleniti, vzeti (jemati) komu kaj, odvze(ma)ti komu kaj, spraviti koga ob kaj; abs.: si spoliorum causa vis hominem occidere, spoliasti Ci., tu sola placere potes vel spoliata Petr. brez nakita, dispersi per municipia et colonias Vitelliani spoliare, rapere, vi et stupris polluere T.; z acc.: spoliare meos perduelles Pl., aedem, Dianam, fana sociorum, monumenta, sese Ci., delubra S., fana atque domos S., aras V., templa Lucan., Q., deos (= simulacra deorum) Lucan., corpus Cu., caput Petr. razgaliti, ogoliti; v pass.: spoliatis … eorum domibus C.; z abstr. obj.: spoliare dignitatem Ci., Vell., fortunam Ci., ornatu alieno scientiam Ci., ne spoliet alienam (sc. pudicitiam) Ci.; z abl.: Apollonium omni argento spoliasti Ci., spoliare aliquem ornamento quodam, aliquem regno paterno, probatum hominem famā, forum voce, animum sanitate Ci., ne eundem paulo post spoliatum omni dignitate conspiciat Ci., (sc. eos) et usu rerum necessariarum et dignitate spoliatum iri C., ut Gallia omni nobilitate spoliaretur C., ne vetere exercitu provincia spoliaretur L., Fulviam omnibus rebus spoliare N. vzeti čisto vse, navis spoliata armis, magistro V., corpus spoliatum lumine V., ferra spoliatur lumine Lucr., te spoliare pudica coniuge O., sociis spoliavit Ulixen O., spoliare montem silvis O., quantas populis spoliaverit (v novejših izdajah solaverit) urbes Stat., spoliatus duce ibo Sen. tr. brez vodnika, spoliare aliquem vitā V., O., Iust. vzeti komu življenje = usmrtiti koga; z gr. acc.: hiems spoliata capillos (listja) O. — Od tod adj. pt. pf. spoliātus 3 oplenjen, izropan, izpraznjen = boren: nihil eo regno spoliatius Ci. ep. — Dep. soobl. spolior -ārī: spoliantur eos Enn. ap. Don.

spolium -iī, n (morda iz indoev. kor. *(s)p(h)el(H)- (raz)cepiti, razrivati; prim. skr. phálati (on) brsti, kali, phālaṣ lemež, phálakam deska, paṭati cepiti se, sphálati (on) izkrči, spāṭayati (on) cepi, gr. at. ψαλίς = ajol. σπαλίς škarje, gr. ἄσπαλον, σπόλια, σπαλύσσετται = σπαράσσεται Hsch., σπολάς -άδος slečena koža, slečen kožuh, sl. pleti, lit. spãliai pezdír, stvnem. spaltan = nem. spalten)

1. sneta ali slečena živalska koža: spolium ferae, leonis O., pecudis O. ovnova koža, viperei monstri (= Medusae) O., pellibus et spoliis corpus vestire ferarum Lucr., saepe videmus illorum (sc. serpentium) spoliis vepres … auctas Lucr. z njihovimi levi.

2. klas. le v pl.
a) ubitemu sovražniku odvzeta obleka, odvzeta oprava (v celoti ali njen del): Enn. ap. Ci. idr., princeps Horatius ibat trigemina (trojčkov) spolia prae se gerens L., spolia legere L., spolia opima L., V. vojskovodjeva, sovražnikovemu vojskovodju odvzeta oprava, spoliis indutus V., victores praedā Rutuli spoliisque potiti V., spoliaque et praedas ad procuratores referre T.; o Ahilovi opravi: virtutis honor spoliis quaeratur in istis O.; neklas. in pesn. v sg.: Turnus ovat spolio V., Actoris Aurunci spolium V., nobile Gergeni spolium Sil., quam (sc. praedam) velut spolium victi hostis ostentent Iust.; pren.: spirante etiam re publica ad eius spolia detrahenda advolaverunt Ci.
b) vsak premaganemu sovražniku odvzeti plen, rop: Fl. idr., multa … spolia praeferebantur C., forum classium spoliis ornatum Ci. z uplenjenimi ladijskimi kljuni (rilci), spolia hostium Ci. (kipi idr.), agrorum L. s polj, Asia, spolium regis Antiochi S. fr., spoliis Orientis onustus V., spolia navalia Suet., ut Athenae ex spoliis Lacedaemoniorum restituerentur Iust.; meton. plen, dobljen po zmagi = zmaga: ampla spolia referre V.

3. metaf. sploh plen, rop: si spoliorum causā vis hominem occidere Ci., sociorum spolia Ci. zaveznikom ugrabljena lastnina, ut aliorum spoliis nostras facultates augeamus Ci. s tem, kar smo drugim (od)vzeli, consulatum ex victis illis spolia cepisse S. kot plen, spoliis civium exstructa domus T. iz imetja, odvzetega državljanom, raptis consularibus spoliis T., quos (sc. praefectos centurionesque) spoliis et sanguine expleverint T., ne spolio poteretur hostis Suet.; pesn. v sg.: ille meae spolium virginitatis habet O. mi je vzel devištvo, spolium sceleris O. (o zlatih laseh, ki jih je Scila zaplenila svojemu očetu in jih prinesla Minosu), mendici spolium Petr. beraška obleka, ego hostilis vocabuli spolium prae me fero (= vzdevek „Sarmaticus“) Amm. — Vulg. soobl. spolia -ae, f: cum magna spolia Aug.

s polnimi pljuči frazem
(na vso moč) ▸ teli tüdőből, teli torokkal, teljes gőzzel
Uf, kako se je drl, s polnimi pljuči. ▸ Uff, hogyan kiabált, teli torokból.
V času počitnic si vsak želi s polnimi pljuči uživati na svojem vrtu. ▸ Az ünnepek alatt mindenki teljes gőzzel ki akarja élvezni a kertjét.
Državni zbor bo do poletnih parlamentarnih počitnic lahko delal s polnimi pljuči. ▸ Az Országgyűlés a nyári szünetig teljes gőzzel dolgozhat.

spomín memory; remembrance (of), recollection; reminiscence (of); mind; (spominek) souvenir, keepsake, (s sejma) fairing

dober spomín retentive (ali tenacious) memory
po spomínu by (ali from) memory
v spomín na in memory of, in remembrance of
v spomínu sedaj živečih within living memory
spomenik njemu v spomín a monument to his memory
spomína vreden memorable
prijetni spomíni pleasant recollections pl
spomíni na prvo svetovno vojno recollections of the Great War (ali the first World War)
imeti dober spomín to have a good memory
imeti slab spomín za (biti pozabljiv) to have a weak memory for
imeti kaj v medlem spomínu to have a dim recollection of something
imam še (vedno) v spomínu it is still within my recollection
imeti kaj v spomínu to have something in remembrance, to bear (ali to have, to keep) something in mind
obdržati v lepem spomínu koga to hold someone in fond remembrance
obujati spomíne to recall memories
objaviti svoje spomíne to publish one's reminiscences
poklicati komu kaj v spomín to recall something to mind
ohraniti v dobrem spomínu kaj to retain a good memory of something
moj spomín sega le deset let nazaj my memory spans only the last ten years
to mi je ušlo iz spomína it has escaped my memory
če me spomín ne vara if my memory serves me (right)
vtisniti komu kaj v spomín to stamp something on someone's mind
vtisniti si v spomín to commit to memory
živeti od spomínov to live on one's reminiscences

spomín souvenir moški spol , (pesniško) souvenance ženski spol , mémoire ženski spol

spomini mémoires moški spol množine
po spominu de mémoire
v spomin na en souvenir de, en mémoire de, à la mémoire de, en commémoration de
izguba spomina amnésie ženski spol, perte ženski spol de la mémoire
krajevni spomin mémoire des lieux
popotni spomini souvenirs de voyage
spomini iz mladosti souvenirs de jeunesse
imeti dober spomin avoir une bonne mémoire, avoir une mémoire fidèle
imeti kratek spomin avoir la mémoire courte
imeti spomin kot rešeto avoir une mémoire de lièvre, n'avoir aucune mémoire
imeti slab spomin avoir une mauvaise mémoire, n'avoir pas de mémoire
imeti dober spomin za imena avoir la mémoire des noms
imeti slab spomin za imena être brouillé avec les noms
spomin ga zapušča sa mémoire lui fait défaut
obdržati kaj v spominu garder quelque chose en mémoire, retenir quelque chose
poklicati komu kaj v spomin rappeler quelque chose à quelqu'un, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un
poklicati si (zopet) kaj v spomin se remémorer quelque chose
ušlo mi je iz spomina cela m'est sorti de la mémoire
če me spomin ne vara si j'ai bonne mémoire

spomín memoria f ; recuerdo m ; remembranza f ; reminiscencia f ; conmemoración f

spomini pl memorias f pl
po spominu de memoria
v spomin na en memoria de, a la memoria de; en recuerdo de; en conmemoración de
spomin na preteklost evocación f del pasado
vtisnjen v spomin impreso en la memoria
slab spomin falta f de memoria, memoria f flaca
imeti slab spomin ser flaco de memoria
moj spomin je kot rešeto soy muy flaco de memoria
spomin iz mladosti recuerdo m de juventud (ozir. de la infancia)
krajevni spomin memoria f local
popotni spomini recuerdos m pl de(l) viaje
imeti dober (slab) spomin tener buena (mala) memoria
imeti kratek spomin ser corto de memoria
izbrisati iz spomina borrar de la memoria
imeti v spominu tener en memoria
izgubiti kaj iz spomina olvidar a/c, perder el recuerdo de a/c
obdržati kaj v spominu conservar (ali retener) en la memoria a/c
ohraniti lep spomin guardar grato recuerdo
imeti dober spomin za datume (za imena) tener buena memoria para (ali retener bien) las fechas (los nombres)
poklicati komu kaj v spomin (spomniti koga na kaj) recordar a alg a/c, hacer recordar a alg a/c
poklicati si kaj (zopet) v spomin recordar (ali recordarse de) a/c
slaviti spomin conmemorar
uiti iz spomina borrarse de la memoria
ušlo mi je iz spomina se me ha ido de la memoria
če me (moj) spomin ne vara si mal no recuerdo, si la memoria no me es infiel

spomínek souvenir; token (of); (darilo) keepsake

za spomínek as a keepsake, by way of a keepsake
kot spomínek moje hvaležnosti as a token of my gratitude
obdržal si bom to za spomínek I'll keep it as a souvenir

spomínjati mentionner; faire penser à, rappeler, évoquer

spominjati koga na kaj rappeler quelque chose à quelqu'un, remémorer quelque chose à quelqu'un, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un
spominjati se se souvenir de quelqu'un, de quelque chose, se rappeler quelqu'un, quelque chose
tega se ne spominjam več cela ne m'est plus présent à l'esprit (ali à la mémoire)
če se prav spominjam si je me souviens bien, si j'ai bonne mémoire
kolikor se spominjam autant que je m'en souvienne, (literarno) autant qu'il m'en souvienne
spominja me na mojega očeta il me fait penser à mon père, il me rappelle mon père

spomínjati (-am) | spómniti (-im)

A) imperf., perf.

1. ricordare, rammentare, richiamare alla memoria:
to me spominja na nekdanje dni questo mi ricorda i bei vecchi tempi

2. spominjati na somigliare a, rammentare:
njegova soba spominja na brlog la sua stanza somiglia a una tana

B) spomínjati se (-am se) | spómniti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. ricordare, rammentare; ricordarsi di, risovvenirsi di:
spomniti se matere ricordarsi della madre

2. (praznovati, obhajati) commemorare, celebrare:
letos se bomo spomnili pesnikove dvestoletnice quest'anno si celebrerà il bicentenario della nascita del Poeta