Franja

nakup moški spol (-a …) pravo der Kauf, der Erwerb, die Erwerbung, die Anschaffung, Neuanschaffung; (nabava) der Einkauf; (kritni Deckungskauf, knjig Bücherkauf, orožja Rüstungskauf, novega predmeta Neukauf, iz druge roke Zweiterwerb, na črno Schwarzkauf, na obročno plačevanje Abzahlkauf, Abzahlungskauf, Teilzahlungskauf, gotovinski Barkauf, na daljavo Distanzkauf, priložnostni Gelegenheitskauf, ročni Handkauf, špekulativni Meinungskauf)
nakupi množina Einkäufe
(božični Weihnachtseinkäufe)
iti po nakupih Besorgungen machen
pridobiti: z nakupom kaufweise
… nakupv Einkaufs-
(knjiga das Einkaufsbuch, vir die Einkaufsquelle, načrtovanje die Einkaufsplanung)

nalašč

1. (namenoma) vorsätzlich; absichtlich; geflissentlich

2. (samo v ta namen) eigens

3.
kot nalašč wie gerufen, biti: wie gerufen kommen, ein gefundenes Fressen sein, sich gut treffen

4. (iz kljubovalnosti) zum Trotz; (iz trme) partout
prav nalašč (ne) nun gerade (nicht), jetzt erst recht (nicht)

nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —

2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —

II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.

name¹ [néim] samostalnik
ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

by name po imenu
to call s.th. by its proper name dati čemu pravo ime, reči bobu bob
to call s.o. names dajati komu priimke, psovati koga
family name priimek
first (ali given) name krstno ime
to give a dog a bad name and hang him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu
to give one's name povedati svoje ime
pogovorno give it a name! povej naravnost, kaj želiš!
to go by the name of živeti pod (tujim) imenom
the great names of our century slavni ljudje našega stoletja
to have a good (ill) name biti na dobrem (slabem) glasu
in name only samo po imenu
to have a name for biti na glasu; da
in the name of v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)
of name ugleden, pomemben
maiden name dekliško ime
in one's own name v svojem imenu
proper name lastno ime
to make one's name; ali to make a name for o.s.; ali to make o.s. a name zasloveti
not a penny (ali nickel) to his name čisto brez denarja je
to put one's name down for priglasiti kandidaturo
to send in one's name napovedati se, priglasiti se
to take a name in vain nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati
to keep one's name on the books ostati v klubu, šoli
to take one's name off the books izstopiti iz kluba, šole
to win a name for o.s. napraviti si ime, zasloveti
what's in a name? ime kaj malo pomeni

namesi|ti [é] (-m) (eine Menge) Teig machen
iz te moke se malo namesi dieses Mehl ist wenig ergiebig

namóliti nàmōlīm
I.
1. naprositi: namoliti oca za pare; namoliti mobu naprositi delavce, ki iz prijaznosti pridejo pomagat pri poljskih delih, gl. moba
2. namoliti: mnogo toga namoliti
II. namoliti se naprositi se, namoliti se

namólsti (-mólzem) perf.

1. mungere

2. pren. trovare, scovare;
namolsti kaj iz zraka inventare qcs. di sana pianta

nancīscor -scī, nanctus (po najboljših rokopisih) in (slabše) nactus sum (incoh. glag. nancīre iz indoev. kor. *Hnek̑- doseči, zgrabiti, nesti; prim. skr. náśati doseže, gr. ἐνεγκεῖν [pf. ἐνήνοχα, aor. pass. ἠνέχϑην] nesti, ποδ-ηνεκής do nog segajoč, sl. nesti = hr. nèsti = lit. nèšti)

1. (slučajno, naključno, ob priložnosti, brez truda in namena) dobiti, ujeti: unde anulum istum nactus? Ter., nancisci praedam, frumentum, idoneam (turbidam) tempestatem (ugodno (hudo) vreme), ventum idoneum, tempus (čas) C., spem morae nacti C. ko se jim je zbudilo upanje, da bo omahoval, nancisci maiorem spem impetrandi Ci. ep., immanes beluas venando Ci., febrim N., Suet., morbum N. oboleti, zboleti, mortem N. umreti; o neosebnem subj.: meum quod rete atque hami nancti sunt, meum potissumu<m>st Pl.

2. doseči, pridobiti (si), dospeti kam, priti do česa: eadem (sc. vitis) … claviculis suis quasi manibus, quicquid est nacta, complectitur Ci., nancisci nomen poëtae H., fidem O. doseči verodostojnost, zgoditi se, izpolniti se, uresničiti se, silentia ruris (sc. currendo) O. do tihega polja dospeti, priti, specum quandam Gell.

3. slučajno najti, zateči (dobiti, ujeti) koga, kaj, naleteti na koga, na kaj, zadeti na koga, na kaj, nameriti se, v srečo ali nesrečo koga nastopiti, zgoditi se ali pripetiti se: nactus sum etiam, qui Xenophontis similem esse se cuperet Ci., naviculam nanctus eā profugit C., locum nancti egregie et naturā et opere munitum C.; z dvojnim acc.: te otiosum Ci., naturam maleficam nactus est in corpore fingendo N. narava se je pokazala zlovoljno do njega, izkusil je zlovoljnost narave; pt. pf. nanctus 3 ki ima slučajno pri sebi koga, kaj: obsides C.

Opomba: Nactus s pass. pomenom: Hyg., Ap., Aur. Star. inf. pr. nanciscier: Pl.

nanizanka samostalnik
1. (igrana serija) ▸ sorozatMinili sta že dobri dve leti, odkar so posneli zadnjo epizodo nanizanke Prijatelji. ▸ Két bő év telt el azóta, hogy leforgatták a Jóbarátok utolsó epizódját.Ker je nanizanka naletela na precejšen odmev, jo boste lahko ponovno slišali na Radiu Slovenija 1. ▸ Mivel a sorozat nagy sikert aratott, újra hallható lesz a Szlovén Rádió 1. műsorán.

2. (o nizu neprijetnih dogodkov) ▸ sorozat
Leta 2002 se je zaradi pričakovane vojne v Iraku začela tudi nanizanka protivojnih protestov, ki so privedli do najbolj množičnih demonstracij v britanski zgodovini. ▸ 2002-ben a várható iraki háború miatt háborúellenes tüntetéssorozat kezdődött, ami a brit történelem legnagyobb tömegdemonstrációihoz vezetett.
Volilna kampanja se je že začela, volilci pa so lahko obudili spomine na nanizanko o torijskih seksualnih in drugih škandalih. ▸ A választási kampány már elkezdődött, a választók pedig feleleveníthetik a toryk szexuális és egyéb botránysorozatát.
Organizacije za varstvo državljanskih svoboščin se razburjajo, saj trdijo, da gre za nanizanko zlorab tega zakona. ▸ A polgárjogi szervezetek felháborodtak, azt állítva, hogy a törvénnyel sorozatos visszaélések történnek.

3. (sklop podobnih stvari) ▸ sorozat
Pred dvema tednoma je na policah naših knjigarn pristal tretji del nanizanke o Harryju Potterju z naslovom Jetnik iz Azkabana. ▸ Két hete került könyvesboltjaink polcaira a Harry Potter-sorozat harmadik része, Az azkabani fogoly.
Prav te dni je vplivni ameriški dnevnik Washington Post začel objavljati nanizanko desetih člankov o tem, kako se je ameriško vodstvo odzvalo na septembrske teroristične napade. ▸ A befolyásos amerikai napilap, a Washington Post éppen ezen a héten indította tíz cikkből álló sorozatát arról, hogyan reagált az amerikai vezetés a szeptemberi terrortámadásokra.
A to so le prvi trije v nanizanki kinocentrov, ki se bodo v Sloveniji še pojavili. ▸ De ez csak az első három a Szlovéniában megjelenő mozik sorában.

napàd attack; aggression; raid; impetus; assault; (roparski) holdup; (juriš) charge, onset, onslaught

zračni napàd air raid; (vpad v deželo) invasion, inroad, incursion, raid, arhaično irruption; (izpad iz obleganega mesta) sally; (roparski pohod) foray; (sunek) thrust
nenaden napàd medicina seizure, fit, (srčni) heart attack
silovit napàd attack in force
napàd mraza onset of cold
izvesti napàd to carry out an attack
odbiti napàd to repel (ali to repulse) an attack
začeti napàd to open an attack, to strike the first blow
zatrobiti k napàdu, za napàd to sound the charge
hud zračni napàd blitz

napásti¹ (napadem) to attack; to assault, to assail; to fall upon; to invade; (jurišati) to storm, to charge; (z besedami, v tisku) to denounce, to inveigh against

napásti iz zasede to ambush, to waylay
napásti koga to make an assault upon someone
ki se da napásti assailable

naplačilo samostalnik
1. (vnaprejšnje plačilo) ▸ előleg, foglalóNaročala sta blago pri tistih podjetjih, ki ga dobavljajo brez (večjih) naplačil. ▸ Olyan cégektől rendeltek árut, amelyek (nagy összegű) előleg nélkül szállítanak.
Po prvi svetovni vojni so plantažniki znova povečali delovno silo in z naplačili v gotovini najeli delavce iz visokogorskih skupnosti. ▸ Az első világháború után az ültetvényesek ismét növelték munkaerő-állományukat, és készpénzes előlegfizetéssel alkalmaztak munkásokat a magashegyi közösségekből.

2. pravo (del kupnine) ▸ foglaló
Podpisala sta predpogodbo in je tudi izročil naplačilo v višini 20 odstotkov vrednosti. ▸ Aláírták az előszerződést, és átadta a szerződéses érték 20 százalékának megfelelő foglalót.

napodíti (-ím) perf.

1. cacciare via, scacciare (in malo modo)

2.
napoditi v beg far scappare, fugare, mettere in fuga
napoditi iz službe licenziare
žarg. šol. napoditi v klop mandare al banco; dare un insufficiente

napovedovanj|e srednji spol (-a …) ➞ → napoved; die Vorhersage
napovedovanje prihodnosti iz ptičjega leta die Vogelschau

napoved|ovati (-ujem) napovedati (immer wieder, ständig) ansagen, vnaprej: ankündigen, (narediti prognozo) vorhersagen, prognostizieren; (prerokovati) weissagen, wahrsagen (iz kave aus dem Kafeesatz); (naznanjati) Vorbote sein (für)
sanje, ki napovedujejo prihodnost der Wahrtraum

napráva (-e) f

1. apparecchio, apparecchiatura, meccanismo, congegno; attrezzatura; impianto, dispositivo; ordigno:
namestiti naprave installare apparecchi, impianti
opremiti objekt s potrebnimi napravami attrezzare l'impianto delle apparecchiature necessarie
čistilna naprava impianto di depurazione
drobilna naprava frantumatrice; frantoio
hladilna naprava impianto di refrigerazione
klimatska naprava condizionatore d'aria
kontrolna naprava apparecchio di controllo
merilna naprava misuratore
namakalna naprava impianto di irrigazione
inform. komunikacijske naprave dispositivi di comunicazione
inform. naprave za shranjevanje podatkov dispositivi di memorizzazione dati
športne naprave impianti sportivi, attrezzature sportive
naprava za črpanje, ogrevanje impianto di pompaggio, di riscaldamento
pren. zapletena naprava ordigno infernale

2. (izdelava, zgraditev) esecuzione, costruzione:
odločili so se za napravo vodovoda fu decisa la costruzione dell'acquedotto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
industrijske naprave apparato industriale
merilne naprave strumenti di misurazione
teh. naprava za daljinsko krmiljenje telecomando, teleguida
kem. naprava za desalinizacijo dissalatore
teh. naprava za diazotiziranje diazotatore
žel. naprava za iztirjanje sviatoio
kem. naprava za krekanje cracker
naprava za lokaliziranje localizzatore
med. naprava za mikro infuzijo microinfusore
tekst. naprava za nabiranje infaldatore
kem. naprava za nitriranje nitratore
voj. naprava za uničevanje podvodnih min paramine
agr. naprava za pitanje ingozzatrice
teh. naprava za pozicioniranje posizionatore
vrtn. naprava za presajanje trapiantatrice
med. naprava za računalniško aksialno tomografijo tac
teh. naprava za sežiganje smeti inceneritore
agr. naprava za spravljanje iz silosa dessilatore
naprava za vulkaniziranje vulcanizzatore

napráviti to do; (izdelati) to make; to render; to manage; to work out; to bring about; (urediti) to organize, to manage; (izvršiti) to accomplish, to execute; (proizvesti) to produce, to manufacture, to fabricate; (povzročiti) to effect, to bring about, to create

tu se ni dalo nič napráviti there was nothing to be done
napráviti izpit to pass an examination
napráviti uslugo to do (someone) a favour, to render (someone) a service
napráviti po svoje to suit oneself
napráviti koga pametnejšega to make someone wiser
uspeh ga je napravil nestrpnega success made him impatient
starost je iz njega napravila sitneža old age had made him peevish
napráviti potovanje to make a journey
napráviti načrt to make a plan
napráviti ogenj to make a fire
napráviti napako to make a mistake
kako napravite, da odprete to ključavnico? how do you manage to open this lock?
napráviti se (obleči se) to dress
napráviti se bolnega to pretend to be ill

naprednost samostalnik
1. (razvitost) približek prevedka ▸ fejlettség, korszerűségJaponska je bila zanj zgled dobre tehnološke in ekonomske naprednosti. ▸ Japán mindig is a technológiai és gazdasági fejlettség jó példája volt a számára.

2. (napredna miselnost) ▸ haladószelleműség
Takšno ime je dobila iz propagandnih razlogov, ker se pojma levice drži znak naprednosti. ▸ Propagandaokokból kapott ilyen nevet, ugyanis a haladószelleműséget a baloldal fogalmával társítják.

napréj

A) adv.

1. avanti, in avanti, innanzi:
nagniti se naprej chinarsi avanti
stopiti naprej fare un passo avanti
pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

2. prima, in anticipo:
del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

4. iti, priti naprej pog. progredire:
znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

5.
od danes naprej da oggi in poi
od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
prodati naprej rivendere
take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
ura gre naprej l'orologio anticipa
misliti naprej guardare, pensare al futuro
kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
pog. nesti naprej denunciare; soffiare
muz. peti naprej cantare il canto principale
pomagati si naprej arrangiarsi
zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
in tako naprej e così via

B) inter. avanti:
'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
polit. Naprej Italija Forza Italia

nardus -ī, f in nardum -ī, n (gr. νάρδος ali νάρδον iz skr. po fen. posredovanju; prim. hebr. nērd, aramejsko nirda)

1. narda, ime za razne blagodišeče rastl., npr. galska ali keltska špajka (Valeriana celtica Linn.), kretska špajka (Valeriana italica Lamarck = Valeriana Dioscoridis Sibthorp in Smith), arabska špajka (najbrž Andropogon schoenanthus Linn. blagodišeča žuka), italska špajka = sivka, lavendel (Lavendula spica Linn.), poseb. pa nardus Indica ali spica nardi Plin. indijska špajka (Valeriana Jatamansi W. Jones), iz cvetja katere so izdelovali dragoceno nardovo olje (prim. unguentum nardi spicati Vulg. Marc. 14, 3); od tod folium nardi Plin. (najboljša primes nardnemu mazilu).

2. meton. nardina voda, nardino olje, nardino mazilo, nardin balzam: nardo uncti, nardo perunctus H., illius puro destillent tempora nardo Tib., Syrio madefactus tempora nardo Tib., cur nardo flammae non oluere meae? Pr., ampulla nardi Petr., nardum sibi infundere Auct. b. Hisp., caldarias de nardo exhibere Lamp.