Franja

societās -ātis, f (socius)

1. združenost, skupnost, povezanost, deležnost, udeleženost, udeležba, sodelovanje, (z)družba, skupnost, zveza, (v negativnem pomenu) zarota: neque naturae (dat.) societas ulla cum somniis est Ci. nič skupnega, nulla societas nobis cum tyrannis Ci., numquamst fidelis cum potenti societas Ph., societatem cum aliquo habere, facere, inire, statuere, confirmare Ci., societatem dirimere Ci., labefactare societatem Ci. ep., seiungere se a societate Ci. odpovedati se zvezi; s subjektnim gen.: si hominum inter ipsos societatem coniunctionemque perspexeris Ci., ex infinita societate generis humani, quam conciliavit ipsa natura Ci.; z objektnim gen.: nullam societatem neque sceleris neque praemii cum aliquo coire Ci., nefarias cum multis scelerum pactiones societatesque conflare Ci., ad societatem periculorum accedere Ci. ep., venire in societatem laudum alicuius Ci. ep. biti deležen, aliquem in societatem suarum laudum recipere Ci. narediti (delati) koga deležnega, cives Romani sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci. rimske državljane združuje (zedinja, druži) skupnost jezika in prava = rimske državljane družita skupni jezik in pravo, societas gravissimi facti Ci. zveza za tako preslavno dejanje, vitae Ci. družabno (skupno) življenje, societas gravitatis cum humanitate Ci., infida regni societas L., cum multi eius demigrationis peterent societatem N. da bi se smeli udeležiti, societate nominum quoque cum hominis miseriis Plin., societas facinoris Iust. (so)udeležba pri … , aliquem ad gaudii societatem vocare Fr. narediti (delati) koga deležnega veselja = skupaj s kom se veseliti.

2. occ.
a) formalna zveza, zaveza, zavezništvo, pakt med dvema državama ali vladarjema: societas et foedus C. vojaška in obrambna zveza, Athenienses cum Artaxerxe societatem habebant N., cum Lacedaemonii … in societate non manerent, quam cum Artaxerxe fecerant N. ki so jo (bili) sklenili, cum patre Ptolemaeo societas erat facta C., ceteri reges … societatem vostram (z vami) adpetiverunt S., habere magnam copiam societatis amicitiaeque coniungendae S., rata est cum aliquo pax societasque L., renuntiare societatem L.; z objektnim gen.: Carthaginiensium societas L. s Kartažani (Kartaginci), propter Romanorum (Atheniensium) societatem N. zaradi zveze (zavezništva) z Rimljani (z Atenci), rex Izates societatem Meherdatis palam induerat O. zvezo z Meherdatom, societatem belli facere L. vojaško (vojno) zavezo (zavezništvo), ad societatem belli impellere S.
b) (konkr. in abstr.) društvo, (z)družba, združenje, poseb. trgovska (trgovinska) (z)družba, trgovsko (trgovinsko) združenje, tudi družbena pogodba: qui societatem cum Naevio fecerit Ci., societatem gerere Ci. voditi (upravljati) trgovsko družbo, societatem coire, contrahere Dig., iudicium societatis Ci. sodna preiskava o nezvestobi proti trgovskemu družabniku (partnerju).
c) (konkr.) zveza, (z)družba, združenje, zadruga rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov (pūblicāni): Bithynica Ci. ep., nullum erat Italiae municipium … nulla Romae societas vectigalium, nullum collegium aut concilium Ci., si omnes societates venerunt Ci., maximarum societatum auctor (ustanovitelj, utemeljitelj) Ci., magister (ravnatelj, voditelj) societatis Ci., magnam (sc. pecuniam) societates eorum provinciarum … sibi numerare coēgerat C.

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.

socket [sɔ́kit]

1. samostalnik
votlinica, luknja (npr. v svečniku za svečo)
medicina sklepna ponvica, jamica; očesna jamica; okov (žarnice)
elektrika vtikalna doza
tehnično obojka, flanša

socket of teeth zobna jamica
eye socket očesna jamica
socket-joint medicina, tehnično óblasti sklep
ball and socket joint univerzalni sklep (ki se premika na vse strani)
you have almost pulled my arm out of its socket skoraj si mi izpahnil roko

2. prehodni glagol
vtakniti v obojko ali v vtikalno dozo

sodālis -e (iz *su̯edhālis; prim. skr. svadhā́ svojskost, posebnost, navada, šega, gr. ἔϑος in ἦϑος [iz *σƑέϑος, *σƑήϑος] = got. sidus = stvnem. situ = nem. Sitte, gr. ἔϑω [iz *σƑέϑω] s pf. εἴωϑα (lezboško εὔωϑα) navajen sem, ἐϑίζω navajam koga (na) kaj, lat. suēscō s pf. suēvī) (so)družniški, tovariški, tovarišijski, prijateljski, družníški: turba O. Kot subst. sodālis -is, m

1. (so)drúg, (so)družník, (so)tovariš, dober (prisrčen, drag) prijatelj: Pl., Ter., Iuv., Mart. idr., ad sodalem tuum … M. Metellum demigrasti Ci., primum habui semper sodales Ci., Autronio nonne sodales, non collegae sui, non veteres amici … non hi omnes, qui sunt in re publica principes, defuerunt? Ci., sodales adulescentium Tarquiniorum L., turba cognatorum sodaliumque L., constantique fide veterem tutare sodalem O., caris multa sodalibus legi (sc. versūs) Plin. iun.; komu (so)drug v čem = podoben komu v čem: ille sodalis istius erat in hoc morbo Ci.; pren. o neživih subj.: aridas frondes hiemis sodali dedicet Euro H., larga nec desunt Veneris sodali vina creterrae H. (vino in ljubezen se namreč rada združita); occ.
a) obedni tovariš, tovariš za mizo, soobedovalec, vinski (pivski) bratec: epulabar cum sodalibus omnino modice Ci., Pompei, meorum prime sodalium, cum quo morantem saepe diem mero fregi H., gaudens sodalibus H. vesel (veseleč se) vesele družbe.
b) hišni prijatelj, možev namestnik: Hier., haud sua desertus rura sodalis arat Mart.

2. član (ud) svečeniške združbe, član svečeniškega kolegija (zbora), svečeniški sodrug, v pl. tudi = svečeniška združba, svečeniški kolegij, svečeniški zbor: Dig. idr., sibi in Lupercis sodalem esse Caelium dixit Ci., addito sodalium Augustalium sacerdotio T., ut ad numerum sodalium Augustalium … adiceretur Suet.

3. (v negativnem pomenu) član (ud) kake prepovedane skrivne (z)družbe (bratovščine), član tajne zveze, soudeleženec pri kakem slabem (zlem, škodljivem, kriminalnem) načrtu (prekršku, prestopku), npr. pri kupovanju glasov, zaroti ipd.: tu in illis es decem sodalibus Pl., quos tu si sodalīs vocas, officiosam amicitiam nomine inquinas criminoso Ci.

Opomba: Abl. sg. nav. -ī, pa tudi -e: Plin. iun., Mart.

sódba sentence, judg(e)ment; (porotnikov) verdict; condemnation; (razsodba) arbitrament, arbitration; (mnenje) judgment, opinion, estimation, thinking

poslednja sódba religija Judgment Day, Doomsday, the Last Judgment
božja sódba judgment of God, zgodovina ordeal
napačna sódba error of judgment, wrong verdict
oprostilna sódba porotnikov verdict of not guilty
smrtna sódba death sentence, (listina) death warrant
po moji sódbi in my opinion (ali judgment)
sódba v korist tožnika verdict for the plaintiff
izvršitev sódbe execution of a sentence
pravnomočna sódba final judgment
izvršiti sódbo to carry out (ali to execute) a sentence
izreči sódbo to give (ali to pass, to deliver, to pronounce) sentence (nad on)
razveljaviti sódbo to quash a sentence
spodbijati sódbo to impugn a judgment
spremeniti sódbo to commute a sentence
sprejeti sódbo to submit to a sentence
napraviti, ustvariti si sódbo to form an opinion (ali judgment)
vzdržati se vsake sódbe o neki zadevi to abstain from giving any opinion on a matter

sôdba pravno jugement moški spol , arrêt moški spol , sentence ženski spol , décision ženski spol ; (porotnikov) verdict moški spol ; (mnenje) opinion ženski spol , avis moški spol

po moji sodbi à mon jugement, à mon avis
božja sodba jugement de Dieu, ordalie ženski spol
črepinska sodba ostracisme moški spol
oprostilna sodba jugement d'acquittement, sentence absolutoire
poslednja sodba Jugement (dernier)
vrednostna sodba jugement de valeur
sodba v odsotnosti (obtoženca) jugement par contumace (ali par défaut)
izreči sodbo prononcer (ali rendre) un jugement (ali un arrêt, un verdict), faire le prononcé d'un jugement
izvršiti sodho exécuter un jugement
potrditi sodbo confirmer un jugement
razveljaviti sodbo annuler (ali casser, infirmer, invalider) un jugement
spremeniti sodbo modifier (ali réformer) un jugement
narediti si, ustvariti si sodbo o se faire une opinion sur
sodbo izreči o čem émettre (ali prononcer, porter) un jugement sur quelque chose, se prononcer sur quelque chose
zoper sodbo se pritožiti, vložiti priziv proti sodbi appeler (ali faire appel) d'un jugement
v tej zadevi mu ne gre sodba il n'est pas compétent dans cette affaire

sôdba juicio m ; jur sentencia f , fallo m , (kazenska) condena f ; (porotnikov) veredicto m ; (mnenje) opinión f

oprostilna sodba sentencia absolutoria
izreči (potrditi, razveljaviti, izvršiti) sodbo pronunciar ali dictar (confirmar, anular ali casar, ejecutar) una sentencia
vložiti priziv proti sodbi apelar contra una sentencia
izraziti (svojo) sodbo o emitir un juicio sobre
ustvariti, napraviti si sodbo o formarse (ali hacerse) una idea de
po moji sodbi a mi juicio, en mi opinión, a mi parecer

sodi|ti¹ [ó] (-m) pravo urteilen, Recht sprechen; figurativno zu Gericht sitzen über
soditi si sam (narediti samomor) sich selbst richten

sodíti (-im) imperf.

1. giudicare, processare:
soditi po zakonu, pravično giudicare secondo la legge, secondo giustizia
soditi komu, koga processare qcn.
soditi zborno giudicare collegialmente
množica je sama sodila morilcu la folla linciò l'assassino

2. šport. arbitrare, dirigere in qualità di arbitro, esser arbitro:
soditi nogometno tekmo dirigere una partita di calcio

3. giudicare, valutare:
čas edino pravično sodi il tempo giudica equanime
soditi človeka po videzu giudicare uno dalle apparenze

4. ritenere, dedurre:
arheologi sodijo, da je najdba stara dva tisoč let gli archeologi ritengono che il reperto risalga a duemila anni fa

5. rientrare, dover stare; stare bene; appartenere; esser di competenza:
v opremo alpinista sodi tudi cepin fra gli attrezzi dell'alpinista rientra anche la piccozza
živila sodijo v shrambo i viveri vanno messi nella dispensa
ta človek ne sodi v našo družbo costui non sta bene nella nostra compagnia
mož sodi v starejšo generacijo costui appartiene alla generazione anziana
to ne sodi v mojo pristojnost ciò non è di mia competenza
povedati komu, kar mu sodi dire a uno ciò che si merita

soglášati (-am) imperf.

1. consentire, convenire

2. concordare, essere d'accordo:
soglašati s predlogom concordare sulla proposta

3. accordarsi:
torbica in čevlji soglašajo z obleko la borsetta e le scarpe si accordano con l'abito

sognare

A) v. tr. (pres. sogno)

1. sanjati o (tudi pren.):
sognare qcs. a occhi aperti kaj si na vso moč želeti

2. pren. zaman se nadejati česa

3. pren. domnevati, predpostavljati; pomisliti, pomišljati:
chi avrebbe mai sognato di rivederti? kdo bi pomislil, da te bom spet videl?

B) v. intr. sanjati, imeti sanje; sanjariti:
sognare a occhi aperti delati si utvare

C) ➞ sognarsi v. rifl. (pres. mi sogno)
sognarsi di videti v sanjah

soif [swaf] féminin žeja; figuré poželenje, pohlep (de po)

jusqu'à plus soif (figuré) do sitega, do sitosti
soif brûlante žgoča žeja
soif de l'argent, des honneurs, du pouvoir pohlep po denarju, po časteh, po oblasti
soif de la gloire slavohlepnost, slavohlepje
soif du sang krvoločnost
avoir soif biti žejen
avoir soif de (figuré) žejati (po), biti žejen (česa), koprneti po
avoir soif de vengeance hlepeti po maščevanju
apaiser, étancher sa soif pogasiti si žejo
boire à sa soif odžejati se; piti, kolikor želimo
boire jusqu'à plus soif čezmerno piti
demeurer, rester sur sa soif ne se odžejati, figuré še si česa želeti, ne biti zadovoljén
donner soif užejati
mourir de soif umirati, umreti od žeje
souffrir de la soif trpeti žejo

soigner [swanje] verbe transitif negovati, skrbeti za, brigati se (quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); zdraviti; familier škodovati (quelqu'un komu), okrasti

se soigner paziti nase, skrbeti za svoje zdravje
soigner un enfant, un malade, un jardin, ses ongles negovari otroka, bolnika, vrt, svoje nohte
soigner sa prononciation skrbno paziti na izgovor
soigner quelqu'un aux petits oignons zelo negovati, skrbeti za koga
il faut te faire soigner! (figuré) ti si nor!
soigner son rhume zdraviti svoj nahod
ils nous ont soignés dans ce restaurant! okradli so nas v tej restavraciji!

soil² [sɔ́il]

1. samostalnik
umazanost, umazanija, nesnaga, nečistoča; madež (tudi figurativno)
močvirnata luknja, blatno ležišče (divjačine)

night-soil vsebina stranišča, greznice, ki se ponoči izprazni
to go (to run) to soil iskati zavetje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zamazati (se), umazati (se), onesnažiti (se)
figurativno omadeževati, umazati

this fabric soils easily to blago se hitro umaže
I would not not soil my hands with it jaz si ne bi hotel umazati rok s tem

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.

solecchio m
farsi solecchio zasenčiti si oči

soleō -ēre, solitus sum (menda s sab. l [nam. d]; sor. s sodālis)

1. imeti navado (običaj), biti (na)vajen; soleo z inf. se pogosto sloveni le z nedovršnim (ali iterativnim) glagolom, npr. soleo esse bivam, soleo sedere sedim, posedam, solent cremare sežigajo; včasih tudi z adv. navadno ali adj. rad, npr. soleo dormire navadno (rad) spim, soleo sedere navadno (rad) sedim; večinoma z inf., in sicer osebno: nil ego in occulto agere soleo Pl., ruri crebro esse soleo Ter., qui mentiri solet, peierare consuevit Ci., timidos odisse solemus Ci., matrem timidi flere non solere N., dicere solitus S., prandere soliti H., mixta tenax segeti crescere lappa solet O.; brezos.: quod dici solet Ter., optimo cuique accidere solitum est Ci., scribi solet Ci., solet eum paenitere Ci. ep., unde omnis Troia videri et Danaûm solitae naves V., ut solet fieri Cu. ali ut fieri solet Lact. kakor se navadno (z)godi, kot se rado zgodi, quaeri solitum est Gell.; brez inf. (ki ga lahko v mislih dostavimo), osebno: me dico ire, quo saturi solent (sc. ire) Pl., ita ego soleo Pl. ali sic soleo (sc. facere) Ter. tako sem (na)vajen, taka je moja navada; isti inf. (facere) moramo dostaviti tudi v zvezah ut soles, ut solitus es Ter., ut solet Ter., Ci., ut solent Pl., ut solebam Ci. kakor si (je, so, sem bil) (na)vajen oz. (na)vajeni, po svoji navadi, ut poëtae solent, ut praedones solent Ci. kot so vajeni (običajno) pesniki, kot so vajeni (običajno) razbojniki, po navadi pesnikov, po navadi razbojnikov, quod prava ambitio solet S., ut alias solent Cu.; brezos. (dostaviti je treba inf. fieri): ut solet Ci. idr. kakor se navadno (z)godi, kakor (kot) navadno (običajno), kakor (kot) ponavadi (po navadi), ut antea solebat Ci., ut mediis caloribus solet L., praeter quam in navali certamine solet L. proti običaju pomorske bitke, mimo običaja (v neskladju z običajem) pomorske bitke, v neskladju s pomorsko bitko, quod in tali re solet, ut in plerisque negotiis solet, ut in terrore solet S., itaque, quod plerumque in atroci negotio solet, senatus decrevit, darent operam consules, ne quid detrimenti res publica caperet S. Od tod
a) adj. pt. pr. solēns -entis po navadi (ponavadi): Pl.; solens sum = soleo: Pl.
b) adj. pt. pf. solitus 3 navajen, navaden, v navadi bivajoč, običajen, ustaljen: labor, locus O., artes O., Tib., torus Tib., chori Pr., solita id Fortuna vetabit V. kakor ima navado, po svoji navadi, solita ministeria Plin. iun., tempus (naspr. insolitum) Sen. rh., Germanico ne solitos quidem honores contigisse T., solitus alveus T. navadna, prava, solitae exercitationes Suet., solitus mos Sen. ph. šega in navada, ustaljena navada; poseb. pogosto solito more O. ali more solito Cu. po šegi in navadi; tako tudi solito matrum de more V. ali more de solito Arn.; z dat.: armamenta Liburnicis solita T., solito bonis (poštenjakov) more, solitus sibi, id est modicus apparatus Val. Max.; adv.
a) solitē ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Eccl.
b) solitō ponavadi, navadno, običajno, navadoma, ustaljeno: Isid.; subst. solitum -ī, n navada, običaj, šega: hostibus belloque gratiam habendam, quod solitum quicquam liberae civitatis fieret L. da se še kaj stori, kar je v svobodni državi običajno; z dat.: proinde tona eloquio, solitum tibi V. kakor si (na)vajen, po svoji navadi; v pl.: ad ventris solita secedens Aur. kakor da bi hotel iti na svojo potrebo; pogosto s praep.: praeter solitum V., H. ali praeter solita S. ap. Non. ali super solitum Sen. ph. ali ultra solitum T., Amm. proti navadi, čez običajno mero, nenavadno, neobičajno, ex solito Sen. ph., Vell., ponavadi, redno; pogosto v abl. comparationis: (sc. visus) sol rubere solito magis L. bolj kakor navadno = nenavadno, solito blandior, formosior, tardior, uberior, citius, velocius O. … kakor navadno (ponavadi, običajno, navadoma), plus solito L. ali solito plus O., solito serius L., maior (citatior, propior) solito L., solito audacior Cels., solito rariores Plin. iun., solito vehementior Fr., solito ocius Amm., plus debito solitoque facere Sen. ph. več, kot je treba in kot je običajno.

2. occ.
a) spolno občevati, telesno se družiti, seksati s kom: viris cum suis praedicant nos solere Pl., duo … solebant Mucillam Cat.
b) môči: servi a dominis semper manumitti solent Iust.

Opomba: Star. podaljšana obl. pr.: solinunt = solent Fest.; star. obl. iz pf. debla: solui (nam. solitus sum) Ca. ap. Varr., Enn. ap. Varr., soluerint (nam. soliti sint) Coelius Antipater ap. Non., soluerat (nam. solitus erat) S. ap. Prisc. — Kot pravi Macr., fut. ni bil v rabi.

solere^*

A) v. intr. (pres. sōglio) imeti navado:
i saggi sogliono parlar poco modri ljudje ponavadi malo govorijo

B) v. intr. impers. biti navada:
come si suol dire kakor je navada reči, kot se reče

solidātiō -ōnis, f (solidāre) utrjevanje, utrditev, pritrjevanje, pritrditev, pričvrstitev: sed si necessitas coegerit in plano aut palustri loco ea constitui, solidationes substructionesque ita erunt faciendae, quemadmodum de fundationibus aedium sacrarum in tertio libro est scriptum Vitr., primumque incipiam de ruderatione, quae principia tenet expolitionum, uti curiosius summaque providentia solidationis ratio habeatur Vitr.

sollicitō -āre -āvī -ātum (sollicitus)

1. močno (silno) premakniti (premikati), (za)gibati, vzbuditi (vzbujati), stres(a)ti, pretres(a)ti, potres(a)ti, (za)majati, omajati, razmajati (razmajavati, razmajevati), razri(va)ti, stres(a)ti, potres(a)ti, pretres(a)ti (večinoma le pesn.): (sc. mundum) sollicitare suis … ex sedibus Lucr., corpora sollicitata trepidant Lucr., sollicitare Manes totumque orbem O., stamina docto pollice O. ubirati strune, sollicitant alii remis freta V., rudibus remis sollicitavit aquas Cl., sollicitanda tellus V. ali ferro sollicitare humum Tib. (raz)orati, nequiquam spicula dextra sollicitat V., ne salebris sollicitentur apes Col.; v obscenem pomenu: inguina Petr., Mart., mentulam Mart. Klas. le

2. metaf.
a) (z)ganiti, sprožiti (sprožati) delovanje (dejavnost, aktivnost), narediti (delati) koga dejavnega (aktivnega), spraviti (spravljati) koga v dejavnost, aktivirati: myropolas omnes Pl. kupujoč nadlegovati vse dišavarje, kupovaje tiščati v vse dišavarje, arcu sollicitare feras O. goniti, poditi, loviti, pojati.
b) bolezensko oz. kako bolezen pretres(a)ti, (raz)dražiti, sprožiti (sprožati), vzbuditi (vzbujati), (vz)dražiti, stimulirati, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, (o)slabiti: alvum purgatione Cels., stomachum vomitu Cels., nulla varietate sollicitandus aeger est Cels., mala copia … aegrum sollicitat stomachum H. obtežuje želodec, tišči v želodcu.
c) močno (silno) pretres(a)ti, (o)majati, razmajati (razmajavati, razmajevati), v nered spraviti (spravljati), (z)motiti: sollicitare quietae civitatis statum L., ne pacem sollicitarent L.
d) vznemiriti (vznemirjati) koga, kaj, navda(ja)ti koga z nemirom (skrbjo, žalostjo, bolečino), prizade(va)ti komu skrb (zaskrbljenost, žalost, bolečino, težave ipd.), (u)žalostiti koga, povzročiti (povzročati) komu žalost (skrb), spraviti (spravljati) koga v žalost (skrb), nakopa(va)ti komu žalost (skrb), mučiti, trapiti, težiti, bremeniti, obremenjevati koga, skrbeti koga kaj: si quis dotatam uxorem habet, neminem sollicitat sopor Pl., quid te aliud sollicitat? Ter., libido et ignavia semper animum excruciant et semper sollicitant Ci., multa me sollicitant anguntque Ci., anxitudo semper ipsa se sollicitans Ci., aerumnā sollicitari Ci., haec cura me sollicitat Ci., ea cura quietos (sc. deos) sollicitat V., periculum sollicitabat (sc. mentes) L., me nullo sollicitante metu O., magnum bello sollicitare Iovem O., Helene non pluribus esset sollicitata procis O. mučena, (z)begana, trapljena, cor sollicitant facta nefanda meum Tib.
e) (raz)jeziti, (raz)dražiti (razdraževati), (raz)srditi: Iuppiter sollicitatus prava religione L., sollicitatque feros … hostes Lucan.
f) α) v negativnem pomenu vznemiriti (vznemirjati), razburiti (razburjati), vnesti (vnašati) nemir (razburjenje) kam, med koga, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (za)mikati koga kaj, (na)ščuvati, podščuvati, dvigniti (dvigati), sprožiti (sprožati) upor (vstajo), (za)netiti upor (vstajo) (starejše pobuniti, vzbuniti), (raz)burkati, zvestobo koga omajati, drástiti, vabiti, privabiti (privabljati), (z)mamiti, primamiti (primamljati), zapelj(ev)ati, nagniti (nagibati) koga k čemu, usmeriti (usmerjati) koga kam ali v kaj, nadlegovati: servitia urbana sollicitare S., sollicitatā plebe S., ad sollicitandas civitates, ad sollicitandos Haeduos C., sollicitatus ab Arvernis pecuniā C. podkupljen, pretio (za denar) sperare sollicitari posse animos egentium Ci., ei ad sollicitandos pastores Apulia erat attributa Ci., sollicitati … sunt dulcedine agrariae legis animi plebis L., hos (sc. Hilotas) quoque sollicitare spe libertatis existimabatur N., sollicitare deas O., ingentibus ipsam sollicitare datis O. dražiti k poltenosti (poželenju, nasladi, poltenemu razkošju), sollicitare matronam Sen. rh., forma, quae sollicitat oculos Sen. ph. mika, sollicitant haec toreumata furem Mart. privabljajo; pesn. s stvarnim obj.: donis pudicam sollicitare fidem, legitimam nuptae sollicitare fidem, sollicitare fidem, liminis astricti O. zapeljati, zmamiti, legitimos toros O., iudicium donis O. podkupiti; s prolept. obj.: ubi concubitūs primos (= ubi primum concubitūs) iam nota voluptas sollicitat V. brž ko že znana slast zopet draži k poltenosti (nasladi). Namen s praep.: servum … Fabricius ad venenum Habito dandum spe et pretio sollicitare coepit Ci., servitia ad eum (sc. Lentulum) eripiundum sollicitabant S., sollicitatis ad defectionem animis L., sollicitare ad se aves Plin., legatos Allobrogum tumultus Gallici excitandi causā a P. Lentulo esse sollicitatos Ci.; s finalnim stavkom: dixit se sollicitatum esse, ut regnare vellet Ci. ep. da je bil nujno pozvan, da so ga nujno pozvali, civitates sollicitant, ut in ea libertate … permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C. pozivajo, nagovarjajo, maritum sollicitat precibus, ne spem sibi ponat in arto O. prepričuje, nagovarja, sollicitari se simulans, ne … Amm.; pesn. z inf.: sollicitor nullos esse putare deos O. β) redkeje v pozitivnem pomenu (po)vabiti, privabiti (privabljati), spodbuditi (spodbujati), da(ja)ti komu spodbudo (spodbude) za kaj, prepričati (prepričevati), pregovoriti (pregovarjati), nagniti (nagibati), pozvati (pozivati), (za)mikati: cantu tremulo pota Cupidinem lentum sollicitas H., circumspicias praeceptores, quos sollicitare possimus Plin. pozvati, (da) naj pridejo sem, in his me multa sollicitant, aliqua nec minora, deterrent Plin. iun. me marsikaj mika (da naj kupim), sollicitare caelestia numina votis Tib. glušiti s prošnjami = obračati se s prošnjami. Namen s praep.: sollicitandi ad hunc laborem erant Sen. ph., sollicitare aliquem ad amicitiam Plin., aliquem ad colloquium Iust., ad emendum Plin. iun., sollicitas me in Formianum Plin. iun. vabiš me, sollicitare Alexandrum in Italiam, Iones in suas partes Iust., aliquem in auxilium L. epit.; s finalnim stavkom: potest nos sollicitare lacus iste, ut committere illum mari velimus Traianus in Plin. iun. ep.; pesn. z inf.: sollicitat spatium decurrere amoris Lucr., finem expromere verum sollicitat superos Lucan.