Franja

chestnut¹ [čésnʌt] samostalnik
botanika kostanj; rjavec; star dovtip

horse chestnut divji kostanj
sweet (ali Spanish) chestnut užitni kostanj
to pull s.o.'s chestnuts out of the fire biti orodje drugega
to put the chestnuts in the fire nakopati si lepo reč

cheville [šəvij] féminin klin, zagozda, vtikač, zatikač; gleženj; poétique mašilo (beseda); ključ (na goslih)

cheval masculin attelé en cheville konj, ki je vprežen pred drugega
cheville ouvrière svornik, figuré glavno gibalo, duša, animator
il est la cheville ouvrière de ce club sportif on je duša tega športnega kluba
vente féminin à la cheville prodaja mesa na debelo
ne pas aller, arriver, venir à la cheville de quelqu'un (figuré) komu ne do kolen segati
se fouler la cheville zviniti si gleženj
être en cheville avec quelqu'un biti s kom v poslovnih, interesnih zvezah

chi

A) pron. kdor:
chi cerca, trova kdor išče, najde
esco con chi mi pare hodim, s komer hočem

B) pron.

1. kdor:
si salvi chi può reši se, kdor se more
chi volesse provare, è libero di farlo kdor bi želel; naj poskusi

2. kdor(koli):
può entrare chi vuole lahko vstopi, kdor želi

C) pron. eden... drugi; ta... oni:
chi la pensa in un modo chi nell'altro eden misli tako, drugi drugače

Č) pron. kdo?:
chi credi di essere kdo pa misliš, da si?
chi te lo fa fare? čemu neki?
ma guarda un po' chi c'è! glej no, kdo je prišel!

chiamare

A) v. tr. (pres. chiamo)

1. klicati:
chiamare per nome klicati po imenu
chiamare il medico poslati po zdravnika
Dio l'ha chiamato a se Bog ga je vzel k sebi
essere chiamato a qcs. imeti dar za kaj
chiamare qcn. alla resa dei conti pren. zahtevati od koga račun
chiamare alle armi, sotto le armi poklicati v vojsko, pod orožje
farsi chiamare presto naročiti, naj te zgodaj zbudijo

2. pravo
chiamare qcn. in giudizio, in causa koga obtožiti; pren. koga vplesti (v zadevo, akcijo ipd.)

3. dati ime, imenovati:
chiamare le cose con il loro nome stvari imenovati s pravim imenom
chiamare qcn. alla successione koga imenovati za dediča

4. izvabiti; povzročiti, povzročati (tudi pren.):
la povertà chiama il disprezzo revščina izvablja prezir
parole che chiamano disgrazia zlovešče besede

B) ➞ chiamarsi v. rifl. (pres. mi chiamo) imenovati se:
si chiama Antonio ime mu je Tone
questo si chiama parlar chiaro! temu se pravi govoriti jasno!

chicane [šikan] féminin šikana, malenkostno sitnarjenje ali nagajanje; zavijanje, krivljenje zakonov; pričkanje; veselje, nagnjenje za pravdanje; technique vrsta ovir na cesti, da so vozniki prisiljeni voziti v cikcaku; cikcakast prehod

chicanes d'un barrage de police cikcakasti prehod skozi policijsko zaporo
chercher chicane à quelqu'un iskati prepira s kom

chiche [šiš] adjectif skop(uški), figuré umazan; boren; reven; familier sposoben (de za); (= pois masculin chiche) masculin čičerka, sivi grah

chiche! stavim! sprejmem stavo!
chiche que j'arrive avant lui! stavim, da pridem pred njim!
Tu n'oserais jamais! - chiche! Ti si ne bi nikoli upal! - Da stavimo!
chiche de compliments skop s pokloni
réception féminin chiche reven sprejem
je suis chiche de faire ce travail en une heure morem, upam si napraviti to delo v eni uri

chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
chien méchant popadljiv pes
chien de pique črni Peter (karta)
nom masculin d'un chien! presneto!
exposition féminin de chiens pasja razstava
mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
métier masculin de chien pasji poklic
temps masculin de chien pasje, grdo vreme
travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
vie féminin de chien pasje življenje
entre chien et loup v mraku
arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
faire le chien couchant biti lizunski
n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
être coiffé à la chien biti ves razkuštran
je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto

chilōmetro m kilometer:
chilometro da fermo šport dirka na kilometer s stoječim štartom
chilometro lanciato šport dirka na kilometer z letečim štartom

chime² [čaim] prehodni glagol & neprehodni glagol (in, with)
skladati, ujemati se; biti (ura)

pogovorno to chime in vmešavati se v pogovor
to chime in with strinjati se s, privoliti v

chinesco kitajski

a la chinesca po kitajsko
sombras chinescas kitajska igra s senčnimi podobami

chino agg. pripognjen, sključen, povešen:
a capo chino s povešeno glavo

chiōccolo m

1. čivkanje, žvižg (kos, ščinkavec)

2.
caccia col chioccolo lov na ptice s piščalko

3. klokotanje

chiodato agg.
bastone chiodato palica s kovinsko konico
scarpe chiodate okovani čevlji
copertone chiodato avto zimski plašč z bodicami

chiōdo m

1. žebelj:
essere un chiodo, essere magro come un chiodo pren. biti suh kot trska
attaccare i guantoni al chiodo pren. šport umakniti se iz aktivnega športa
roba da chiodi pren. neprimerne besede, neprimerna dejanja, nemogoče ideje, zamisli
dire roba da chiodi pren. opravljati, žaljivo govoriti

2. alpin. klin

3.
chiodo di garofano nageljnova žbica

4. med. zbodljaj, ostra bolečina

5. pren. fiksna ideja, obsedenost:
togliersi un chiodo dalla testa znebiti se fiksne ideje

6. pren. pog. dolg, kreda:
comprare a chiodo kupovati na kredo, na upanje
piantare un chiodo zadolžiti se
levare un chiodo izplačati dolg
PREGOVORI: chiodo scaccia chiodo preg. klin se s klinom zbija

chirografario agg. (m pl. -ri)
debito chirografario pravo s svojeročnim podpisom priznani dolg

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

chita ženski spol golenica (goveda); ničvredna stvar

a la chita callando skrivaj; hoté, s premislekom
dar en la chita zadeti cilj

chiuso

A) agg.

1. zaprt:
seduta a porte chiuse seja za zaprtimi vrati
chiuso a sette chiavi, a sette suggelli pren. zaprt s sedmimi pečati
abito chiuso visoko zapeta obleka
agire a occhi chiusi pren. ravnati na slepo, z gotovostjo
fidarsi di qcn. a occhi chiusi pren. slepo v koga zaupati
capitolo, argomento chiuso končana zadeva
chiuso! dovolj o tem!
cielo chiuso oblačno nebo

2. jezik
vocale chiusa zaprt, ozek samoglasnik

3. pren. nejasen, nerazumljiv:
linguaggio chiuso nerazumljiv jezik

4. pren. nezaupljiv, zaprt, molčeč:
un ragazzo chiuso vase zaprt deček
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrò mai mosca preg. če jezik molči, glava ne boli

B) avv. nejasno, nerazumljivo

C) m

1. zaprt, ograjen prostor

2. obor

3. neprezračen prostor

Chlōris -idis, f (Χλῶρις = „Zeleneča“) Hlorida,

1. dekliško ime: H.

2. boginja cvetov in cvetlic, poistovetena s Floro: Chloris eram, quae flora vocor O.

3. Amfionova in Niobina hči, Nelejeva žena: Hyg.

chômeur, euse [šomœr, öz] adjectif brezposeln, brez dela, brez zaslužka; masculin, féminin brezposelnik, -ica

chômeur partiel delavec s skrajšanim delovnim časom