Franja

Zadetki iskanja

  • tear1 [tíə] samostalnik
    solza; (solzi podobna) kaplja
    množina skrb, žalost, bolest; (redko) tožba, tarnanjc

    in tears (ves) v solzah, ihteč, jokajoč
    tear of resin kaplja smole
    tears of strong wine kaplje, ki se naredijo v čaši vina, ki ni čisto polna
    crocodile tears krokodilove solze
    tears gushed into her eyes solze so ji stopile (privrele) v oči
    until the tears run do solz
    to burst into tears planiti v jok
    to draw tears from s.o., to reduce s.o. to tears spraviti koga vjok
    to laugh to tears do solz se (na)smejati
    to shed bitter tears grenke solze točiti
  • ted|en [é] moški spol (-na …) die Woche (delovni teden Arbeitswoche, molitveni Gebetswoche, petdnevni delovni Fünftagewoche, prejšnji Vorwoche, sedemdnevni delovni Siebentagewoche, štirideseturni delovni Vierzigstundenwoche, veliki Karwoche, Passionswoche, velikonočni Osterwoche, dopusta Urlaubswoche, življenja Lebenswoche)
    delovni teden die Wochenarbeitszeit
    ta teden diese Woche
    drug teden nächste Woche
    ves teden die ganze Woche, die Woche über
    vsak teden jede Woche, wöchentlich
    čez en teden in einer Woche
    jutri teden morgen in acht Tagen
    med tednom unter der Woche
    na teden in der Woche, wöchentlich (trikrat na teden dreimal wöchentlich)
    ure na teden Wochenstunden množina
    na dva tedna zweiwöchentlich
    na tri/ štiri tedne dreiwöchentlich, vierwöchentlich
    na začetku tedna Anfang der Woche
    (drugega Anfang nächste Woche), der Wochenbeginn, Wochenanfang
    v tednu in der Woche
    dan v tednu der Wochentag
    za en/ta teden für eine/diese Woche
    konec tedna das Wochenende
    za konec tedna Wochenend-
    (izdaja die Wochenendausgabe, izlet der Wochenendausflug)
    cele tedne/tedne in tedne wochenlang
    za cele tedne wochenweise
    figurativno medeni tedni Flitterwochen množina
    starost: star šest/deset tednov, dva tedna sechswöchig, zehnwöchig, zweiwöchig
  • téden week, seven days pl

    dva tédna a fortnight
    nekaj tédnov a week or two
    na téden (tedensko) a week, per week
    téden za tédnom week by week, week in week out
    enkrat na téden once a week
    med tédnom in the week
    dvakrat na téden twice a week
    danes téden today week, this day week
    včeraj téden yesterday week
    pred enim tédnom a week ago
    vsak téden weekly
    v enem tédnu within a week
    prihodnji téden next week
    pretekli téden last week
    jutri téden tomorrow week
    v ponedeljek téden Monday week
    konec tédna weekend
    čez tri tédne three weeks hence
    beli téden trgovina white sale
    delovni téden working week
    40 urni delovni téden 40-hour week
    medeni tédni honeymoon
    ves téden delati to work all week
    med tédnom spim v mestu I sleep in town during the week
    téden po beli nedelji religija Low Week
  • tékati

    tekati sem in tja courir çà et là
    veliko tekati zaradi česa faire bien des pas (ali des courses) pour une affaire
    ves dan tekati être debout toute la (sainte) journée
  • teléčji (-a -e) adj. di vitello:
    telečje usnje (cuoio di) vitello
    gastr. telečji zrezek fettina di vitello
    gastr. telečji ptički uccelli scappati
    gastr. telečji zvitek s šunko saltimbocca
    pren. biti še ves telečji essere, comportarsi da pivello
    pren. imeti telečje noge essere incerto nel camminare
    šalj. telečja leta adolescenza
  • tēmpo m

    1. čas (absolutno):
    col tempo sčasoma
    in progresso di tempo knjižno s časom
    senza tempo večno
    dar tempo al tempo pustiti času čas
    perdere la nozione del tempo izgubiti občutek za čas

    2. čas (astronomski):
    tempo medio dell'Europa centrale srednjeevropski čas
    tempo universale, tempo di Greenwich greenwiški čas
    l'orologio indica, segna il tempo ura kaže čas

    3. čas (del):
    da tempo že precej časa, zdavnaj
    di tempo in tempo od časa do časa, občasno, vsake toliko
    per molto, per poco tempo dolgo, za kratek čas
    poco tempo prima, poco tempo dopo malo pred, malo za
    tutto il tempo ves čas, stalno

    4. čas (predviden za kaj):
    per tempo hitro, kmalu
    tempo un mese v enem mesecu
    tempi brevi, lunghi kratek, dolg rok (za izvedbo načrta)
    tempo di cottura čas kuhanja
    tempo di ionizzazione kem., fiz. ionizacijska doba
    tempo di lavorazione izdelavni čas
    tempo reale inform. resnični čas
    tempo supplementare tehn. dodatni čas
    interruttore a tempo tehn. časovno stikalo
    acquistare, guadagnare tempo dobiti na času
    non c'è tempo da perdere treba je pohiteti
    perdere tempo izgubljati čas
    prendere tempo obotavljati se
    senza por tempo in mezzo brez odlašanja

    5. glasba ritem; tempo; takt; doba:
    tempo primo prvotni tempo
    tempo di valzer ritem valčka
    tempo adagio, allegro, andante, largo adagio, allegro, andante, largo
    battere, segnare il tempo udarjati takt
    tempo debole nenaglašena doba
    tempo forte naglašena doba

    6. glasba stavek:
    i tempi di una sinfonia stavki simfonije

    7. avto takt:
    motore a due, a quattro tempi dvotaktni, štiritaktni motor

    8. šport čas; polčas:
    tempi supplementari podaljšek (tekme)
    chiudere il primo tempo in parità končati prvi polčas neodločeno
    ottenere, realizzare un buon tempo doseči dober čas (atlet)

    9. del (predstave)

    10. čas (v kronološkem zaporedju):
    a quel tempo takrat
    ai nostri tempi v naših časih; ko smo bili mi mladi
    al tempo che Berta filava šalj. v starih dobrih časih
    al tempo dei tempi v davnih, davnih časih
    al tempo degli Etruschi, di Napoleone za časa Etruščanov, Napoleona
    in ogni tempo vedno, stalno
    il nostro tempo dandanašnji
    il tempo presente, futuro sedanjost, prihodnost
    tempi bui, difficili mračna, težka leta
    adeguarsi ai tempi, andare coi tempi iti s časom
    aver fatto il proprio tempo biti ob moč, ugled, biti zastarel
    essere figlio del proprio tempo biti otrok svojega časa
    coi tempi che corrono v teh (težkih) časih

    11. čas, doba:
    tempo di caccia čas lova
    tempo della semina čas setve

    12. čas (za neko dejavnost):
    tempo dello studio, del riposo čas za učenje, za počitek
    tempo definito, pieno nepopolni, polni delovni čas
    tempo pieno šol. celodnevni pouk
    ammazzare, ingannare il tempo ubijati, preganjati čas
    buttare via, sprecare il tempo zapravljati čas
    buttare via tempo e quattrini lotevati se česa negotovega, tveganega
    darsi al bel tempo zabavati se
    fare buon uso del proprio tempo dobro izrabiti čas
    è tempo perso, è tutto tempo perso zaman se trudiš, ves trud je zaman
    non perdere tempo ne zgubljati časa, odločno, pravočasno ukrepati

    13. jezik čas:
    tempo presente, passato, futuro sedanji, pretekli, prihodnji čas
    avverbio di tempo časovni prislov
    complemento di tempo prislovno določilo časa

    14. (določen) čas:
    a tempo debito o pravem času
    anzi tempo knjižno, prima del tempo predčasno
    tempo utile zadnji rok
    in tempo utile pravočasno

    15. čas (poosebljeno):
    le ingiurie del tempo zob časa
    il tempo fugge čas beži
    il tempo è medico; il tempo guarisce tutti i mali čas vse pozdravi
    il tempo è galantuomo, il tempo fa giustizia da solo čas vse poravna

    16. vreme:
    tempo bello, brutto lepo, grdo vreme
    tempo da cani, da lupi pasje vreme, hud mraz
    previsioni del tempo vremenska napoved
    tempo permettendo če bo vreme primerno
    fare il bello e il brutto tempo pren. vedriti in oblačiti
    lascia il tempo che trova (ukrep, poseg) jalov, brezuspešen
    parlare del tempo, parlare del bello e del cattivo tempo čenčati, govoriti tjavdan
    sentire il tempo biti občutljiv za vreme
    PREGOVORI: chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri
    il tempo è moneta preg. čas je denar
    col tempo e con la paglia maturano le nespole preg. pustiti času čas
  • temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe

    à temps o pravem času, pravočasno
    au temps jadis nekoč, nekdaj
    avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
    avec le temps sčasoma, v teku časa
    du temps que ko
    dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
    dans peu de temps kmalu, v kratkem
    de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
    de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
    de tout temps od nekdaj, vedno
    ces derniers temps zadnje čase
    depuis quelque temps že nekaj časa
    du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
    en ce temps v tistem času, tisti čas
    en même temps istočasno, hkrati
    en peu de temps hitro
    en son temps svoj čas
    en deux temps, trois mouvements zelo hitro
    en temps normal v normalnem času
    en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
    en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
    en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
    en un rien de temps hitro, v hipu
    en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
    entre temps med tem
    par le temps qui court dandanes, v teh časih
    par un beau temps pri lepem vremenu
    (sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
    la plupart du temps skoraj vedno
    pour un temps nekaj časa, začasno
    sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
    tout le temps ves čas, neprestano
    temps d'arrêt odlog, zamuda
    temps à averse naliv
    un temps de chien pasje vreme
    temps d'épreuve preskusna doba
    temps du lieu krajevni čas
    temps lourd soparno vreme
    les temps modernes novi vek
    temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
    temps passé preteklost, nekdanjost
    temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
    temps de pluie deževje
    temps de pose (photographie) čas osvetlitve
    temps prohibé doba prepovedi lova
    temps record rekorden čas
    temps pour réfléchir čas za premislek
    temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
    temps solaire sončni čas
    le bon vieux temps dobri stari časi
    caractère masculin général du temps vremensko stanje
    emploi masculin du temps urnik
    épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
    moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
    prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
    avoir le temps utegniti, imeti čas
    n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
    il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
    il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
    vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
    le temps s'éclaircit vreme se jasni
    être de son temps iti s časom, biti sodoben
    il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
    il est grand temps skrajni čas je
    il n'est que temps čas je že
    se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
    il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
    faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
    avoir fait son temps odslužiti
    ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
    le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
    gagner du temps pridobiti na času
    perdre du temps, le temps čas izgubljati
    prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
    prenez votre temps! nič ne hitite!
    le temps presse čas pritiska, mudi se
    prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
    rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
    réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
    travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
    tromper le temps (dolg)čas preganjati
    tuer le temps čas ubijati
    chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
    faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
    le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane
  • tener*

    1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

    tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
    tener fuerte trdno držati

    2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

    tener años biti že v letih, biti prileten
    tener brazo imeti močno roko
    tener la caja voditi blagajno
    tener calentura imeti vročino
    tengo calor toplo mi je
    tengo frío zebe me
    tener cara de imeti videz, izgledati kot
    no tener competidor biti brez konkurence
    tener curso veljaven biti (denar)
    tener cuerda navit biti (ura)
    tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
    eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
    tener espíritu biti duhovit
    tener éxito doseči uspeh
    tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
    un hombre que tiene premožen človek
    tener la mano manca skop(uški) biti
    tener las manos largas biti prepirljiv
    tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
    tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
    tener muchas manos biti zelo spreten
    tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
    tener entre manos imeti v delu, delati na
    tener miedo bati se
    tener necesidad de potrebovati
    tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
    tener trato(s) con občevati z
    tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
    tener vergüenza sramovati se
    no tener vergüenza biti nesramen
    le tengo voluntad rad ga imam
    ¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
    tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

    3. brzdati, zadržati

    tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
    tener a raya brzdati, v šahu držati
    tener la risa zadrževati smeh

    4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

    tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

    5. preživeti, prebiti

    tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
    tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
    tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

    6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

    tener a imeti za, smatrati za
    tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
    tener a mal zameriti
    tener a menos prezirati, zaničevati
    lo tengo a gran honra velika čast je zame
    ¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
    tener en más bolj ceniti, rajši imeti
    tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
    tener en (ali a) mucho visoko ceniti
    tener para sí meniti, biti mnenja
    yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
    tener por bien smatrati za pametno (koristno)
    tener por objeto nameravati

    7.

    tener que morati, biti prisiljen
    tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
    tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
    no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

    8.

    no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
    no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
    ¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

    9.

    tenerla de poeta imeti pesniško žilico
    tenerlas con alg. spreti se s kom
    no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
    tener lugar vršiti se; dogoditi se
    según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
    según tengo entendido po mojem mnenju
    lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
    tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
    me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
    eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
    eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
    eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
    tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
    tenerse bien a caballo biti dober jezdec
    tenerse en mucho domišljati si
    tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri
  • tête [tɛt] féminin glava; figuré duh, razum; odločnost; trdnost; trdna volja; hladnokrvnost, prisebnost; trdovratnost, trma; oseba; skrajni (z)gornji del; konica; začetek; vrh, krošnja (drevesa); naslovna stran (knjige); sprednja stran (kovanca); uvodnik (v časniku)

    à la tête na čelu
    à tête reposée premišljeno
    de tête na pamet; iz glave
    de la tête aux pieds od glave do nog
    en tête de na čelu, zgoraj, na vrhu
    en tête de la liste na začetku seznama
    (en) tête à tête med štirimi očmi
    être en tête à tête avec quelqu'un biti na samem s kom
    la tête la première na glavo, z glavo naprej, figuré na vrat na nos
    la tête basse s povešeno glavo, slepo
    la tête haute z glavo pokonci, ponosno
    par tête na glavo, na osebo
    tête à droite! glej desno!
    autant de têtes, autant d'avis kolikor glav, toliko mnenj
    article masculin de tête uvodnik
    coup masculin de tête nepremišljeno dejanje, neumnost
    forte tête samovoljen človek
    histoire féminin sans queue ni tête zgodba brez repa in glave
    homme masculin de tête sposoben, odločen, pameten človek
    mal masculin de tête glavobol
    mauvaise tête rogovilež
    voix féminin de tête oster, rezek glas
    tête atomique atomska glava (pri raketi)
    tête baissée s povešeno glavo, slepo
    tête folle prenapetež
    tête légère lahkomiselnež
    tête de ligne izhodiščna, začetna postaja
    tête de linotte lahkomiseln človek
    tête du lit vzglavje pri postelji
    têtes pluriel de moineaux (figuré) premog orehovec
    tête de mort mrtvaška glava
    tête de pont (militaire) mostišče
    avoir une petite tête biti malo inteligenten
    avoir une grosse tête (familier) biti preobremenjen z delom
    c'est une grosse tête! to je brihtna glava!
    avoir de la tête, une bonne tête (familier) biti pametna glavica
    avoir la tête froide biti miren
    avoir la tête chaude biti vročekrven, hitro se razjeziti
    avoir (toute) sa tête biti pri (polni) pameti
    avoir mal à la tête imeti glavobol
    avoir la tête dure imeti trdo glavo, težko razumeti
    je n'ai plus son nom en tête ne spomnim se več njegovega imena
    avoir une idée derrière la tête imeti nekaj za bregom, imeti skrivne namene
    avoir une tête de cochon, de mule biti trmast, svojeglav
    n'avoir rien de plus grave dans la tête ne imeti boljšega posla
    avoir une tête sans cervelle, une tête en l'air, une tête de linotte biti lahkomiseln
    avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, ujeziti se
    avoir la tête lourde imeti težko glavo
    en avoir par-dessus la tête (familier) imeti vsega čez glavo dovoij; biti do grla sit
    se casser, se creuser la tête ubijati si glavo
    donner tête baissée dans quelque chose (figuré) naivno, neprevidno iti v past
    donner de la tête contre les murs, en mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
    être en tête à tête avec quelqu'un biti s kom na samem, med štirimi očmi
    être tête nue biti razoglav
    être la tête de Turc, servir de tête de Turc biti neprestano v posmeh, biti izpostavljen šalam
    faire la tête (populaire) napraviti kisel obraz; namrdniti se; kujati se
    il est tête en l'air on je lahkomiseln
    faire une tête biti ves začuden, osupel, besen
    faire une tête de six pieds de long biti čemeren, žalosten
    n'en faire qu'à sa tête narediti vse po svoji glavi
    je donnerais, je mettrais ma tête à couper que ... glavo stavim, da ...
    se jeter à la tête de quelqu'un pasti komu okoli vratu
    c'est à se jeter la tête contre les murs človek bi kar pobesnel
    jurer sur la tête de ses enfants priseči pri glavi svojih otrok
    laver la tête à quelqu'un (figuré) ošteti, ozmerjati koga
    mettre, fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un s težavo, komaj komu kaj v glavo vbiti, razložiti
    mettre à prix la tête de quelqu'un razpisati nagrado na glavo kake osebe
    se mettre à la tête stopiti, postaviti se na čelo
    se mettre dans la tête v glavo si vbiti
    se mettre martel en tête delati si skrbi
    monter, porter à la tête stopiti, iti v glavo
    se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga, zbijati šale s kom
    perdre la tête izgubiti glavo
    piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
    prendre la tête prevzeti vodstvo, postaviti se ria čelo
    risquer sa tête tvegati glavo, življenje
    rompre, casser la tête à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa, nadlegovati koga
    vous en répondez sur votre tête s svojo glavo jamčite za to
    je ne sais pas oû donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
    tenir tête protiviti se, upirati se, postaviti se po robu
    tenir la tête de sa classe biti prvi v svojem razredu
    la tête me tourne v glavi, vse se mi vrti
    (faire) tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
    il est tombé sur la tête (figuré) na glavo je padel, prismojen je
  • težíti (-ím) imperf.

    1. intralciare, ostacolare:
    mokra obleka jih je težila gli abiti bagnati li impacciavano

    2. pesare, gravare, opprimere:
    teži ga občutek, da je odvisen od drugih gli pesa la sensazione di dipendere dagli altri

    3. (biti usmerjen) essere rivolto, indirizzato; convergere:
    vsi naši napori težijo k enemu samemu cilju tutti i nostri sforzi convergono verso un unico scopo

    4. (prizadevati si doseči kaj) tendere, mirare, aspirare:
    težiti za nedosegljivim mirare, tendere all'irragiungibile, all'irrealizzabile

    5. pog. (tečnariti, sitnariti) scocciare; pog. rompere; stare addosso a:
    kaj pa težiš (sitnariš) smettila di scocciare, di rompere
    oče mu ves čas teži zaradi šole suo padre gli sta tutto il tempo addosso per via della scuola
  • thing1 [ɵiŋ] samostalnik
    stvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo
    pogovorno oné, onegá
    množina stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina
    pogovorno pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjave

    the thing bistveno, prava stvar
    above all things predvsem
    and the things pogovorno in podobne stvari (podobno)
    for one thing v prvi vrsti, prvo
    the one thing or the other eno ali drugo
    the first thing after prva stvar nato, takoj nato
    every living thing vsako živo bitje
    a dear old thing dobra stara duša
    the latest thing (in hats) zadnja novost (v klobukih)
    oh, poor thing! o, revče!
    before all thing predvsem
    in all things v vsakem oziru (pogledu)
    out of things zunaj dogajanj
    a pretty thing (ironično) lepa stvar
    things person: pravno osebne, premične stvari
    things real nepremičnine, realitete
    things political stvari politike, politične zadeve
    swimming things kopalne stvari potrebščine
    things are improving stvari (stanje) se boljšajo
    things have changed stvari (razmere) so se spremenile
    things begin to look brighter položaj se polagoma popravlja
    the thing was to get home najvažnejše je bilo priti domov
    of all the things to do! in ravno to moraš napraviti
    as things stand kot stvari stojé
    to do the handsome thing by vesti se spodobno do
    to have a thing about pogovorno biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) proti
    I am not the thing today ne počutim se dobro danes
    I know a thing or two about it nekoliko se spoznam (razumem) na to
    it is not the thing to do to se ne spodobi
    it's one of those things tu se ne da nič napraviti
    it comes to the same thing to pride na isto
    to make a (good) thing of pogovorno dobiti (izvleči) dobiček iz
    to put things into s.o.'s head vznemiriti koga (s kako novico)
    to put one's things on obleči se
    to take off one's things sleči se
    to take the things off the table pospraviti mizo (stvari z mize)
    that's no small thing to ni majhna stvar (malenkost)
    that's the thing to je (tisto) pravo
    this is not the thing to ni (tisto) pravo (pravšno)
    there's no such thing ni govora o tem
    there was not a thing left nič ni ostalo
  • throat [ɵróut]

    1. samostalnik
    grlo, žrelo, požiralnik, goltanec, sapnik; vrat
    figurativno zoženje, ozek prehod, zožena odprtina
    figurativno glas

    a throat of brass figurativno pogumen, močan glas
    throat of a vase vrat vaze
    clergyman's (sore) throat kroničen katar v žrelu
    to clear one's throat odkašijati se, izkašljati se, odhrkati se
    to cut s.o.'s throat komu vrat prerezati
    to cut one another's throats figurativno medsebojno se uničiti
    to cut one's own throat figurativno sam se uničiti
    to give s.o. the lie in his throat obtožiti koga velike laži
    I have a sore throat grlo me boli, grlo m je vneto
    to jump down one's throat figurativno prekiniti koga z ugovarjanjem, protestiranjem ipd.
    to lie in one's throat debelo, grobo lagati
    to pour down one's throat izpiti, pognati po grlu
    he shouted at the top of his throat na ves glas je zakričal
    to take s.o. by the throat zgrabiti koga za vrat
    to thrust (to ram) s.th. down s.o.'s throat vsiliti komu kaj
    the words stuck in my throat besede so mi obtičale v grlu

    2. prehodni glagol
    izžlebiti, izdolbsti
    zastarelo momljati
  • through [ɵru:]

    1. predlog
    skozi, preko, čez; v teku, za časa, v času; s pomočjo, po, z (s); zaradi, od

    all through his life (skozi) vse svoje življenje
    through the night preko noči
    the bullet went through my leg krogla je šla skozi mojo nogo
    I could never read through that book nikoli nisem mogel prebrati te knjige do kraja
    I had to study the whole summer through vse poletje sem moral študirati
    I saw through his hipocrisy spregledal sem njegovo hinavščino
    it was through you that we missed the train zaradi tebe smo zamudili vlak
    to get through one's work opraviti, končati svoje delo
    to get through an examination napraviti izpit
    to have been through s.th. doživeti kaj
    to look through the window gledati skozi okno
    they marched through the town korakali so skozi mesto
    to roam (all) through the country obresti vso deželo
    to run away through fear od strahu zbežati
    to see through s.o. spregledati koga, spoznati njegove namene
    to send a letter through the post poslati pismo po pošti

    2. prislov
    skoz(i), do kraja, do konca; povsem, popolnoma; od začetka do konca

    through and through skoz in skoz, popolnoma
    to be through dokončati, biti gotov; pogovorno imeti telefonično zvezo
    is he through? je on gotov z delom?; je naredil izpit?
    to be through with a job imeti neko delo za seboj
    he is not yet through on še ni gotov
    I am through with my work gotov sem s svojim delom
    I am through with him figurativno z njim sem opravil, z njim sem čisto prekinil
    to be wet through biti skoz in skoz premočen
    this train goes through to Vienna ta vlak vozi (skoz) do Dunaja
    to carry a matter through izvesti neko stvar
    to fall through, to drop through ne uspeti, propasti
    to run s.o. through prebosti koga
    the bad weather lasted all through ves čas je bilo slabo vreme
    to put s.o. through koga telefonsko zvezati
    I read the book through prebral sem knjigo do kraja

    3. pridevnik
    prehoden, tranziten; direkten

    through carriage (coach) direkten vagon
    through passage prost prehod
    through ticket vozovnica, ki velja za proge različnih železniških družb
    through traffic prehoden, tranziten promet
  • tickle [tikl]

    1. samostalnik
    ščeget(anje), žgečkanje, draženje, draž; srbenje
    (kriket) rahel dotik žoge s kijem
    britanska angleščina, sleng tatinski plen

    2. pridevnik
    zastarelo negotov, nezanesljiv, majav, spremenljiv

    3. prehodni glagol
    ščegetati, žgečkati, dražiti; prijetno vzburiti
    figurativno prijati, biti všeč, goditi; zabavati, razvedriti; laskati; loviti (postrvi) z rokami
    zastarelo jeziti, izzivati
    neprehodni glagol
    ščegetati, srbeti, biti ščegetljiv

    tickled pink sleng ves iz sebe od veselja
    my back (my nose) tickles hrbet (nos) me srbi
    I was tickled at the proposal bil sem polaskan ob predlogu
    it tickled my curiosity to je dražilo, zbudilo mojo radovednost
    it tickled his vanity to je godilo njegovi ničemrnosti
    that will tickle him to mu bo všeč
    to tickle the palate dražiti nebo v ustih, zbujati tek
    to be tickled (nadvse) se zabavati
    to tickle s.o.'s palm, to tickle s.o. in the palm pogovorno, figurativno podkupiti koga; dati komu napitnino
    to tickle the soles of s.o.'s fect ščegetati koga po podplatih
  • tíčati to be; to stick (v in)

    tíčati do ušes, do vratú v dolgovih to be up to one's ears in debt
    kje pa tičiš ves ta čas? where have you been all this time?
    vedno doma tíčati to be a stay-at-home
    on vedno doma tiči he stays indoors; he is a stay-athome, he is a homebody (ali homebird)
    vedno skupaj tíčati (figurativno) to be inseparable
    v tem grmu tiči zajec (figurativno) that's the gist (of the whole matter), that is where the dog is buried, (tu je težava) there's the rub, that's the whole point
    ključ tiči v vratih the key is in the lock
  • tie up prehodni glagol & neprehodni glagol
    privezati, zavezati; oviti, zaviti, zamotati
    ekonomija ustaviti (tovarno, proizvodnjo)
    medicina obvezati, povezati
    pravno omejiti koristenje (lastništva)
    figurativno ovirati; blokirati
    pogovorno poročiti
    neprehodni glagol
    zavezati se, združiti se

    tied up in a handkerchief zavit v robec
    to get o.s. tied up zmešati se, zmesti se
    he is tied up with Italian ukvarja se izključno le z italijanščino
    to tie s.o. up (in knots) figurativno privesti koga v veliko nepriliko
    all my money is tied up ves moj denar je blokiran
  • time1 [táim]

    1. samostalnik
    čas; delovni čas; ura, trenutek
    šport najkrajši čas
    glasba akt, tempo
    vojska tempo, korak, hitrost marša
    množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
    množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

    the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
    time out of mind davni čas(i)
    time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
    civil time navadni čas
    the correct (right) time točen čas
    a work of time zamudno delo!
    time! šport zdaj!
    time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
    hard times težki časi
    the ravages of time zob časa
    the good old time dobri stari časi
    against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
    ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
    all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
    a long time since zdavnaj
    at any time ob vsakem (kateremkoli) času
    at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
    one at a time po eden, posamično
    at all times vsak čas, vedno
    as times go v današnjih časih
    at times od časa do časa, občasno
    at no time nikoli, nikdar
    at one time nekoč, nekdaj
    at some time kadarkoli, enkrat
    at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
    at the present time sedaj, zdaj, táčas
    at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
    at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
    at that time tisti čas, tačás
    before one's time prezgodaj, prerano
    behind time prepozno
    to be behind time imeti zamudo
    by that time do takrat, dotlej; medtem
    close time lov lovopust
    each time that... vsakikrat, ko
    every time vsakikrat, vsaki pot
    for all time za vse čase
    for the time trenutno, ta trenutek
    for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
    for the last time zadnjikrat
    from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
    from time to time od časa do časa
    for a long time past že dolgo
    in the course of time v teku časa
    in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
    in due (proper) time o pravem času
    in good time pravočasno
    all in good time vse ob svojem času
    in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
    in the mean time medtem, med (v) tem času
    in the length of time trajno
    in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
    in time pravočasno; v ritmu, po taktu
    in times of old v starih časih
    in one's own good time kadar je človeku po volji
    in time to come v bodoče, v prihodnje
    many a time včasih; marsikaterikrat
    many times mogokrat, često
    mean time srednji, standardni čas
    near one's time (o ženskah) pred porodom
    not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
    off time iz (zunaj) takta, ritma
    on time točno, o pravem času
    once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
    out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
    some time longer še nekaj časa
    some time about noon nekako opoldne
    time after time ponovno, češče
    time and again ponovno, češče, večkrat
    this long time zdavnaj
    this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
    this time tomorrow jutri ob tem času
    till next time do prihodnjič
    times without (out of) number neštetokrat
    to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
    up to time točno
    up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
    up to that time do takrat, dotlej
    what time? ob katerem času? kdaj?
    what time? poetično (v času) ko
    with times časom, sčasoma
    time is money čas je zlato
    what is the time? what time is it? koliko je ura?
    it is high time to go skrajni čas je, da gremo
    time is up! čas je potekel!
    there is time for everything vse ob svojem času
    he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
    now is your time zdaj je prilika zate
    she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
    she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
    it was the first time that bilo je prvikrat, da...
    to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
    to beat the time udarjati, dajati takt
    to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
    to call time šport dati znak za začetek ali za konec
    to comply with the times vdati se v čase
    my time has come moj čas (smrti) je prišel
    my time is drawing near bliža se mi konec
    to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
    to get better in times časom si opomoči
    my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
    he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
    to have a time with pogovorno imeti težave z
    to have a time of it izvrstno se zabavati
    to have a good (fine) time dobro se zabavati
    to have a hard time preživljati težke čase
    I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
    what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
    to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
    to keep good time iti dobro, točno (o uri)
    I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
    to kill time čas ubijati
    this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
    what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
    to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
    to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
    to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
    time will show čas bo pokazal
    I am pressed for time mudi se mi
    to serve one's time vojska služiti svoj rok
    to speak against time zelo hitro govoriti
    to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
    to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
    take your time! ne hiti!
    to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
    take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
    tell me the time povej mi, koliko je ura
    time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
    to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
    to watch one's time prežati na ugodno priložnost
    to waste time čas zapravljati
    to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

    2. pridevnik
    časoven
    ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke
  • tiptoe [típtou]

    1. samostalnik
    konica prsta na nogi

    on tiptoe, a-tiptoe na (po) prstih; figurativno radovedno, napeto, previdno, skrivaj, tiho
    a-tiptoe with expectation ves nestrpen od napetega pričakovanja
    to be on tiptoe with curiosity koprneti, goreti od radovednosti
    to stand tiptoe stati na prstih
    to walk on tiptoe po prstih hoditi

    2. pridevnik
    na prstih (stoječ)

    tiptoe step koraki po prstih

    3. prislov
    napeto, previdno, skrivaj, tiho

    4. neprehodni glagol
    hoditi po prstih

    he tiptoed out of the room po prstih je odšel iz sobe
  • tired1 [táiəd] pridevnik
    utrujen (by , with od)
    truden, opešan; izčrpan; doslužen, obrabljen, izrabljen
    figurativno naveličan, sit (of česa)

    tired to death na smrt utrujen
    tired of life sit, naveličan življenja
    I am tired of him naveličan (sit) sem ga, preseda mi, na živce mi gre
    I am sick and tired of naveličan (sit) sem česa, dovolj mi je česa
    I am tired of all that business dovolj mi je te zadeve
    I am tired out ves sem izčrpan, ne morem več
    to make s.o. tired utruditi koga
  • tísti (-a -o)

    A) adj.

    1. quello:
    tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

    2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
    v tistih časih a quei tempi

    3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
    kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
    pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

    4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
    zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

    B) tísti (-a -o) pron.

    1. quello (-a):
    tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

    2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
    misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

    3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
    ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
    evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
    pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
    gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
    hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
    PREGOVORI:
    tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello