Franja

križar samostalnik
1. pogosto v množini, v zgodovinskem kontekstu (vojščak) ▸ keresztes lovag, keresztes vitézKer križarji niso imeli oblegovalnih naprav, so nameravali mesto z izstradanjem prisiliti k predaji. ▸ Mivel a keresztes lovagoknak nem nem voltak ostromeszközeik, a várost kiéheztetéssel akarták megadásra kényszeríteni.

2. lahko izraža negativen odnos (goreč zagovornik) ▸ lovag, keresztes lovagHamburgerski križarji so šli celo tako daleč, da zahtevajo, naj iz vseh osnovnih šol v ZDA odstranijo avtomate za pijačo in prigrizke, ker to mularijo dela odvisno od junk hrane. ▸ A hamburger-üldöző keresztes lovagok még azt is követelték, hogy az Egyesült Államok összes általános iskolájából távolítsák el az ital- és chipsautomatákat, mert azok a kölyköket a gyorsételek rabjává teszik.
Pogosteje pa ti križarji trdijo, da so kadilci orodje v rokah tobačnih družb, ki jih je treba kaznovati. ▸ Ezek a keresztes lovagok még gyakrabban érvelnek azzal, hogy a dohányosok a dohánygyártó vállalatok eszközei, akiket meg kell büntetni.

kron|a¹ [ó] ženski spol (-e …) die Krone; (višek) die Bekrönung, die Krone; -krone (cesarska Kaiserkrone, grofovska Grafenkrone, knežja Fürstenkrone, kraljevska Königskrone, plemiška Adelskrone, plemiške stopnje Rangkrone, z roglji Zackenkrone)
krona stvarstva die Krone der Schöpfung, der Herr der Schöpfung
Severna krona (Corona borealis) Nördliche Krone
trnova krona die Dornenkrone
tehnika vrtalna krona der Bohrmeißel, die Bohrkrone
biti krona figurativno krönen (x je krona ya x krönt y)
odpovedati se kroni die Krone niederlegen
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein aus der Krone fallen
figurativno to je krona nesramnosti das setzt (seiner) Frechheit die Krone auf

króna (-e) f

1. corona:
cesarska, kraljevska krona corona imperiale, reale
žezlo in krona scettro e corona
pren. krona bogatih las una corona di folti capelli

2. corona, sovrano, corte, titolo di re:
svetovalci krone i consiglieri della corona

3. pren. monarchia, regno

4. (najvišja stopnja česa) apice

5. (krošnja) corona, chioma dell'albero

6. num. corona:
avstrijska, češka, danska, švedska krona corona austriaca, ceca, danese, svedese

7. anat. corona dentaria; lov. corona (del cervo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non ne scapiterà il tuo onore, la tua dignità
pren. krona stvarstva l'Uomo
rel. trnova krona corona di spine

Krone, die, (-, -n) krona (tudi Jagd); Pflanzenkunde venec; (Baumkrone) krošnja; (Deichkrone) zglavje, vrh; (Zahnkrone) krona, prevleka; bei Uhren: kronica; bei Messern: odebeljeni konec ročaja; figurativ glava, krona; die Krone der Schöpfung krona stvarstva; die Krone aufsetzen kronati; die Krone niederlegen abdicirati, odpovedati se kroni; in die Krone steigen stopiti v glavo; es wird dir kein Stein aus der Krone fallen ne bo ti padla krona z glave; das setzt der Sache die Krone auf to je višek; einen in der Krone haben imeti ga pod kapo; in die Krone fahren razjeziti (koga)

krúto adv.

1. crudelmente, spietatamente, selvaggiamente, trucemente:
kruto dejanje crudeltà
kruto ravnati s kom infierire, accanirsi su, contro qcn.

2. pren. terribilmente, di grosso:
kruto se varaš ti sbagli di grosso

Künstler, der, (-s, -) umetnik; du bist mir ein Künstler ti si pa res ta pravi

Kunststück, das, umetnija, trik; das ist kein Kunststück to ni nič posebnega; Kunststück! nič čudnega!; wie hast du dieses Kunststück vollbracht? kako neki ti je to uspelo?

kuscheln: sich kuscheln an stiskati se k, privijati se k, priže(ma)ti se k

la¹

A) art. determ. f sing.

B) pron. f jo; to:
la sento slišim jo
chiamala pokliči jo!
me la pagherai! to si boš zapomnil! ti že pokažem!
La prego (vljudnostni izraz) prosim Vas
la va male stvar slabo kaže

la spolnik ženski spol; jo

no la veo ne vidim je
¡te la pagaré! to ti bom poplačal!
la que, la cual tista, ki

labor² (starejše labōs) -oris, m (labāre) „omahovanje pod bremenom“, od tod

1. abstr. delo = delovanje, napor, trud, prizadevanje: laborem capere, suscipere, subire, sustinere Ci. ali laborem sumere C. naprtiti si delo (kakor kako breme), delo nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, naložiti si, labores adire N., V. lotiti se, labores tolerare, pati S., labores ferre N., C., laborem consumere in re Ci. uporabiti trud = truditi se, prizadevati si za kaj, laborem sibi sumere et alteri imponere C. naprtiti, naložiti (nalagati), succumbere labori Ci., C. o(b)nemoči pod delom, delu ne biti kos, laboret industria N. velik trud, cum labore Ci. s trudom, trudoma, težko, multo labore Ci., summo cum labore Ci., nullo labore, sine ullo labore Ci. brez truda (težav), perpetuo suo labore C. ko se je moral sam neprenehoma truditi, per laborem S. z naporom, naporno, (mnogo) trpeč, l. corporis Ci. telesni napor, telesno trpljenje, l. animi Ci., N. duševni napor, l. militiae Ci. vojni (vojaški) napor, l. Isthmius H. borba na istmijskih igrah; labor est z inf.: L., Plin., Fl. velika zadeva je (za koga), težko (težavno, trudapolno, naporno) je: res erat multae operae ac laboris C. zadeva je stala mnogo truda in napora, je bila zelo utrudljiva in naporna; meton.
a) delavnost, prizadevnost, trudoljubnost, telesna moč (jakost), vztrajnost: magni formica laboris H. zelo delavna, nadvse marljiva, iumenta summi laboris C. zelo vztrajna, homo magni laboris summaeque industriae Ci. vztrajno delaven in zelo podjeten človek.
b) utrudljivo dejanje, delo (zlasti vojaško oz. vojno): Herculeus l. H., sed te iam ferre Herculi (dat.) labos est Cat., belli labores V. junaška dela, rei militaris l. N. dejanja v vojni.
c) konkr. (dokončano) delo = opus izdelek, pridelek, pritrudek: multorum mentium labor C., operum laborem V. stavbo, labor anni V. s trudom pridelani letni pridelki, labores boum V. (prim. facta boum, facta hominum V. po Hom. ἔργα βοῶν, ἔργα ἀνϑρώπων) obdelano polje, Iliadumque labor, vestes V. umetelno (žensko) delo, umetelna obleka.

2. težava = muka, nadloga, trpljenje, trpež, sila, nuja, bol(est), bolečina, bolezen: labores homini eveniunt Pl., Troiae supremum audire laborem, Iliacos audire labores V. trpljenje, multis perfunctus laboribus N. po mnogih prestanih nezgodah; od tod: lunae labores V. mesečev(i) mrk(i), labores solis V. trudapoln (naporen) sončni tek, včasih tudi = sončni mrk(i), Lucinae experta labores V. porodne težave (gl. Lūcīna); v pomenu telesna bol(est), bolečina: cor de labore pectus tundit Pl.; v pomenu duševna bol(est), bolečina, toga, tožnost: quamquam ibi animo labos grandis capitur Pl., verum ex eo misera quam capit laborem! Ter.; v pomenu bolezen: valetudo decrescit, accrescit labor Pl., praesens fortuna laborum V. krepko zdravilo zoper bolezni, mox et frumentis labor additus, ut mala culmos esset robigo V., l. nervorum Vitr. bolezen živcev, annuus earum (apum) labor est initio veris Col. — Pooseb. Labōs -ōris, m Lábor = Trud, Trpež, podzemeljsko božanstvo: V.

3. težeče breme, teža: saxa si sint in locis tectis, sustinent laborem Vitr. prenesejo težo, so trpežni, hi (lapides) laborem quoque tolerunt Plin.

Opomba: Starejša soobl. labōs tudi pri Ter., Luc., Pac. et Varr. ap. Non., S. fr., Val. Fl., Plin. in poznih piscih.

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

laedō -ere, laesī, laesum

1. butniti (butati), suniti (suvati), treščiti (treskati), biti (bijem); prvotni pomen se kaže bolj v sestavljenkah, redko pri nesestavljenem glag.: aequora laedebant (po drugih: fligebant) navīs ad saxa Lucr.; pren.: haec me non laedunt Cu. to ne bije name, to me ne zadeva.

2. (po)habiti (pohabljati), raniti (ranj(ev)ati), oškoditi (oškodovati), poškodovati, (po)kvariti, (o)kvariti: lembus ille mihi laedit latus Pl., lora laedunt brachia Pl., laedere rubigine ferrum V. (o)škrbiti, (o)škrbati, neu ferro laede retunso semina V., nec teneras cursu laesisset aristas V., l. robur cuspide V., ah, ne te frigora laedant V. o da bi mraz ne škodoval tvojemu zdravju!, zonā l. collum H. zadaviti (obesiti) se, signum lagoenae H. (o človeku, ki skrivaj pije iz nje), hominem vulnere l. O. raniti, Venus a cuspide laesa, vipera laesa pede, medullas telo laedere O., corpore non laeso O. nepoškodovan, laedentia pectus vincula O. žuleče, ut teneros laedunt iuga prima iuvencos O., herbas morsu l. O. (o)glodati, frondes laedit hiems O., grandine laesa Ceres O., laeditur ferrum O. se skrha, laedi O. (o telesnih udih) obole(va)ti, l. aliquem dente Ph., laesus nube dies Lucan. zamračen, pomračen, smaragdi sole laeduntur Plin., thymum laeditur imbribus Plin., si ignis alienum segetem vel vineam laeserit Dig.; pesn. pren.: l. oscula H. onečastiti, (o)skruniti, quae laedunt oculum H. ali oculos hoc meos laedit Sen. ph. boli, žali, si te pulvis strepitusque rotarum, si laedit caupona H. če ti mrzi, če ti je zoprn, če ne maraš, cantantes licet usque — minus via laedit — eamus V. pot je manj nadležna, je manj dolgočasna, qui tectos laesit amores, laedit amore pari O. škoduje, laesus ignis O. moten.

3. metaf. (raz)žaliti, (u)žaliti, kvariti, prizadeti (prizadevati), škoditi komu, oškodovati koga, včasih tudi = odkupiti (odkupovati) se komu, povzročati komu težave, nadlegovati koga: facto nunc laedat licet Pl., minime multos l., si perget l. Ter., quia laesit prior Ter., nulli os l. Ter. nikogar ne žaliti v obraz, l. Pisonem, neminem iniuste, Caecinam periurio suo Ci., testimonio aliquem l. Ci. pričati proti komu, non minus nos stultitia illius sublevat quam laedit inprobitas Ci., diutius suspicionibus obscuris laedi famam suam noluit Ci., nullā laesus iniuriā Ci., laesa dignitas Ci., laedere aliquem in eo Ci. (v tem =) s tem, l. fidem Ci., C., H. zvestobo prelomiti, besedo prelomiti, ne držati besede, si quem timor armorum Caesaris laederet C. če bi koga vznemirjal, nullas inimicitias gessit, quod neque laedebat quemquem neque … N., laesa pietas N., Marius … singulos modo, modo universos laedere S., l. foedus V. (pre)kršiti, tristi l. versu aliquem H., tunc tua me infortunia laedent H. me bo tvoje trpljenje bolelo (ganilo), l. numen deorum H. varati voljo bogov, rogati se volji bogov, laesum numen O. razžaljeno božanstvo, laesum pectus O., laesus pudor O. razžaljena sramežljivost (ali oskrunjena nedolžnost), laesa maiestas Sen. rh. veleizdaja, laedere famam suam Plin. iun., pudicitiae eius famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernium laesit, gravi tamen et perenni opprobio Suet., res laesae Sil. nadležnosti, zoprnosti.

lagati (se) (lažem) zlagati se lügen; komu: (jemanden) anlügen, (jemanden) belügen, (jemanden) anschwindeln
lagati (se)ti si sich selbst anlügen, (etwas) nicht wahrhaben wollen
lagati (se)ti kot pes teče wie gedruckt lügen, lügen [daß] dass sich die Balken biegen

lah|ek (-ka, -ko) (lažji, najlažji) leicht; po teži: leicht, leichtgewichtig; -leicht (kot pero federleicht, za vzdrževanje pflegeleicht, otročje lahek kinderleicht, posebno lahek superleicht); hrana: bekömmlich, zuträglich; vino: leicht, süffig; cigareta ipd.: mild, leicht; Leicht- (gradbeni material der Leichtbaustoff, železnica motorni vlak der Leichttriebwagen, bencin das Leichtbenzin, beton der Leichtbeton, gradbeni material der Leichtbaustoff, zidak der Leichtstein, gradbena plošča die Leichtbauplatte, gradnja die Leichtbauweise)
lahkih nog leichten Fußes
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig
biti lahek (ne delati težav) leicht fallen
imeti lahek posel z leichtes Spiel haben (mit)
biti v lahkem položaju einen leichten Stand haben
naj ti bo zemlja lah ka! ruhe sanft!
z lahko vestjo mit gutem Gewissen

láhek (-hka -o) adj.

1. leggero, lieve, tenue, esile:
lahek kot pero leggero come una piuma
lahka obleka abito leggero
lahka artilerija artiglieria leggera
lahek dim esile fumo

2. facile; semplice; agevole:
lahek zaslužek facili guadagni
lahka zmaga facile vittoria

3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
lahka hoja andatura leggera

4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
lahka bolezen malattia leggera
lahka rana ferita leggera
lahko vino vino leggero

5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
lahek porod parto facile
lahko noč! buona notte!

6. (ki se dobro počuti) leggero:
odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
lahka ženska donnina allegra, cocotte

8. (nezahteven) leggero:
lahka glasba musica leggera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
šah. lahka figura alfiere, cavallo
lahka industrija industria leggera
šport. lahka kategorija peso leggero
lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
lahka kovina metallo leggero
lahka obutev calzature basse
voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
lahki bencin benzina leggera
grad. lahki beton calcestruzzo poroso
strojn. lahko olje olio leggero
tekst. lahek baržun vellutino
navt. lahek motorni čoln motolancia
lahek za upravljanje maneggevole
gled. lahka veseloigra pochade
lahki motocikel motoretta
tekst. lahko bombažno blago cotonina

lahko¹ [ó] (laže, najlaže)

1. können, dürfen (lahko grem? kann/darf ich gehen?; lahko mi verjameš du kannst mir glauben, lahko izbiraš du kannst/darfst wählen); -können (lahko priti skozi durchkönnen)
kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri verschiebe nicht auf morgen, was du heute kannst besorgen

2.
lahko bi könnte, dürfte (lahko bi jutri prišel er könnte morgen kommen, z manj verjetnosti : er dürfte morgen kommen)

3.
lahko je/lahko se … es [läßt] lässt sich (o tem se mnenja lahko razhajajo darüber [läßt] lässt sich streiten, okno se lahko odpre das Fenster [läßt] lässt sich öffnen)

4. (z lahkoto) leicht, mühelos
lahko je (verjeti, streči …) es ist leicht zu (glauben, bedienen …)
lahko ji je sie hat es leicht/gut
tebi je lahko govoriti du hast gut/leicht reden
ti se lahko smeješ du hast gut lachen
to je lahko reči das ist leicht gesagt
lahko mogoč gut möglich
lahko njemu! er hat gut lachen, er hat gut reden!

5.
ki (si) ga je lahko …. -bar
(zapomniti merkbar, spregledati (leicht) durchschaubar)

lahkó lightly; easily

lahkó prebavljiv easily digestible
lahkó pokvarljivo blago perishables pl
lahkó to čitaš? can you read this?
lahkó je mogoče, da... it is likely that...
lahkó, da je zbolel he may have been taken ill
on se lahkó uči he is a quick learner
lahkó ranjen slightly wounded, slightly injured
na lahkó kaj vzeti to make light of something, not to take it (too) seriously
ti lahkó govoriš, tebi je lahkó reči it's all very well for you to say (da... that...)
on se lahkó smeje he can afford to laugh

lahkomiselnica samostalnik
(nepremišljena, nepreudarna ženska) ▸ könnyelmű [nő]
"A si to ti, lahkomiselnica, razlila tako drag konjak?" ▸ „Te vagy az a könnyelmű nő, aki kiöntötte ezt a drága konyakot?”

lajdra samostalnik
1. izraža negativen odnos (prostitutka) ▸ lotyó, szajha, cafkaČe ti ni všeč, pa marš iz hiše, pojdi k lajdram na ulico, na kolodvor! ▸ Ha nem tetszik, akkor kifelé a házból, menj a szajháidhoz az utcára vagy a pályaudvarra!

2. izraža negativen odnos (ženska, ki ima spolne odnose z veliko moškimi) ▸ lotyó, cafka, cédaMoškim je v resnici še zmeraj spregledano marsikaj, ženska pa je kaj zlahka razglašena za lajdro. ▸ A valóságban a férfiaknak még mindig sok mindent elnéznek, a nőket viszont könnyen lotyónak titulálják.