Franja

cannoncino m

1. pomanjš. od ➞ cannone

2. voj. topič

3. zavih (na ženski obleki, bluzi)

4. kulin. kornet s kremo

cannoneggiare

A) v. tr. (pres. cannoneggio) voj. s topovi obstreljevati:
cannoneggiare le postazioni nemiche obstreljevati sovražne položaje

B) v. intr. voj. s topovi streljati

canoe² [kənú:] neprehodni glagol & prehodni glagol
voziti (se) s kanujem

to paddle one's own canoe sam zase skrbeti, biti samostojen

canoeing [kənú:iŋ] samostalnik
veslanje s prostim veslom v kanuju

canonicité [-site] féminin, religion skladnost s cerkvenim pravom

canonner [-nɔne] verbe transitif obstreljevati s topovi

cantare¹

A) v. intr. (pres. canto)

1. peti, prepevati:
canta che ti passa šalj. le pogumno!, korajža velja!
cantare a orecchio peti po posluhu

2. peti, ukvarjati se s petjem:
canta alla radio poje na radiu

3. pren. priznati, izblebetati; sporočiti, izdati skrivnost:
l'hanno fatto cantare prisilili so ga priznati
carta canta tu je zapisano, tu je črno na belem

B) v. tr.

1. peti, prepevati:
cantare una canzone peti pesem
cantare messa relig. mašo brati, peti; maševati, novo mašo peti

2. glasno izgovoriti, izgovarjati; deklamirati:
cantare vittoria pren. veseliti se (ob zmagi, ob uspehu), biti zmagovalec
cantare la solfa a qcn. pog. koga pošteno okregati
cantarla chiara a qcn. pren. komu brez ovinkov, odkrito povedati

canthēriolus -ī, m (demin. canthērius) malo brajdišče = kolišče s prečnicami za privezovanje rastl.: Col.

canthērius (cantērius) -iī, m (najbrž iz gr. κανϑήλιος tovorni osel)

1. konj skopljenec, rezanec: Varr. idr., cantherius distat ab equo, quod capus (kopun) a gallo Paul., cantherii albi Ci. belci; occ. zaničlj. = mrha, kljuse: Pl.; met. o oslu: Tert.; o zaspanem, uživanja ljubezni nesposobnem človeku: quamquam vetus cantherius sum, mihi nunc... adhinniret Pl.; preg.: minime cantherium in fossam L. nikar s konjem v jarek = nikar tako nápak delati.

2. pren.
a) brajdišče = kolišče s prečnicami za privezovanje vinske trte: Col., Plin.
b) arhit. škarnik, špirovec: Vitr.
c) jermenasta priprava (jermenje) za zdravljenje bolnega konja: P. Veg.

capachero moški spol nosač košar s sadjem

caparaçonner [-sɔne] verbe transitif pokriti (konja) s svečano odejo, z oklepom

se caparaçonner (figuré) (smešno) se obleči, načičkati se

capea ženski spol bikoborba draženje bika s "capa" (plaščem); borba nepoklicnih bikoborcev z mladimi biki

capeador moški spol bikoborec, ki draži bika s plaščem

capeo moški spol bikoborba draženje bika s plaščem

capeón moški spol bikec, ki ga dražijo s plaščem

capia ženski spol Argentina cukreno testo s koruzo

capicúa ženski spol simetrično število; vozovnica ipd. s simetričnim številom; beseda (stavek), ki se v obe smeri enako bere

capillātus 3 (capillus)

1. lasat, dlakav, kosmat (naspr. calvus): adulescens bene capillatus Ci. z dolgimi, gostimi lasmi, capillatior quam ante Ci., capillata arbor Plin., P. F. drevo, na katero so obešali odrezane lase, vinum capillato difussum consule Iuv. = prav staro vino; subst. capillātī -ōrum, m imenitni mladi gospodje: Mart.

2. pren. tenkovlaknat, s tenkimi vlakni (nitkami): folia, radices Plin.

capìnāš -áša m gozdni delavec, ki dela s cepinom

capirote moški spol plašč s kapuco; koničasta čepica iz lepenke; sklopna streha voza

tonto de capirote butast, neumen kot noč