Franja

imbellettare

A) v. tr. (pres. imbelletto)

1. kozmet. naličiti, našminkati

2. pren. krasiti, lepšati

B) ➞ imbellettarsi v. rifl. (pres. mi imbelletto) urediti si obraz, našminkati se

imbibe [imbáib] prehodni glagol
vsrkati, vpiti (vlago)
figurativno usvojiti si (ideje), prepojiti, vdihniti
pogovorno srkati, piti
vulgarno lokati

im-bibō (in-bibō) -ere -bibī

1. prvotno = vsesati, vsrkati: nidorem Plin.

2. metaf. navzeti se, sprejeti, dobiti, prisvojiti si: Gell., nisi de nobis malam opinionem animo imbibisset Ci., sed tamen imbibit iis legibus spem nonnullam Ci., certamen animis imbiberant L. njih srca so bila napolnjena, prevzeta.

3. (metaf.) zavzeti se, nameniti se: Lucr., memor eius, quod … imbiberat L.

immaginare, immaginarsi v. tr. (pres. /mi/ immagino)

1. predstaviti, predstavljati si; zamisliti, zamišljati si:
potete immaginarvi la nostra gioia lahko si predstavljate naše veselje
posso? - s'immagini! lahko? - seveda! prosim! (kot pritrdilni odgovor)

2. izmisliti, izmišljati; izumiti, izumljati

3. domnevati, predpostaviti; domišljati si, utvarjati si; slutiti:
immagino che sarete stanchi verjetno ste utrujeni
immagina di saper tutto predstavlja si, da vse ve
al vedere la sua faccia immaginai subito il peggio ko sem videl njegov obraz, sem takoj zaslutil najhujše

impadronirsi v. rifl. (pres. mi impadronisco)

1. polastiti se, prisvojiti si, osvojiti:
impadronirssi di qcs. polastiti se (česa)
il nemico si è impadronito della città sovražnik je osvojil mesto

2. obvladati, obvladovati:
in pochissimo tempo si è impadronito dell'inglese hitro je obvladal angleščino

im-periūrātus (in-periūrātus) 3 (in [priv.], periūrāre) pri katerem se krivo ne prisega, — si človek ne upa krivo prisegati: aqua (Stygia) O.

impossibilist [impɔ́səbəlist] samostalnik
kdor si prizadeva za nekaj nemogočega

improntare

A) v. tr. (pres. impronto)

1. vtisniti, vtiskati; odtisniti, odtiskati

2. pren. narediti, delati se, hliniti; nadeti si izraz:
improntare il volto a commozione nadeti si ganjen izraz, zaigrati ganjenost

B) ➞ improntarsi v. rifl. (pres. mi impronto) narediti, delati se:
il volto gli si improntò a dolore obraz se mu je razžalostil

imputātor -ōris, m (imputāre) prištevalec, pripisovalec; metaf. = kdor si pripisuje v veliko zaslugo dobrote, ki jih je izkazal: superbi et imputatores Sen. ph.

incalzare

A) v. tr. (pres. incalzo)

1. zasledovati, biti za petami:
incalzare il nemico biti sovražniku za petami

2. priganjati, pritiskati:
il pericolo incalza nevarnost grozi

3. glasba pospešiti, pospeševati (tempo)

B) ➞ incalzarsi v. rifl. (pres. mi incalzo) naglo si slediti:
gli avvenimenti si incalzano dogodki si naglo sledijo

incocciare v. tr., v. intr. (pres. incoccio)

1. naleteti (na), zadeti (ob)

2. pog. toskansko zapičiti si v glavo, trmasto vztrajati

in-cōgitābilis -e

1. act. nepremišljen, nespameten, nerazsoden, nerazumen, nepreudaren, neumen: Pl., Lact.

2. pass. česar si ni moč misliti, misli (umu) nedosežen, neumeven, nedoumen: Amm.

in-cōgitō -āre zoper koga izmisliti si: fraudem socio H.

incontrare

A) v. tr. (pres. incontro)

1. srečati, srečevati

2. naleteti (tudi pren.):
incontrare pericoli naleteti na nevarnosti
incontrare il favore del pubblico naleteti na, biti deležen naklonjenosti občinstva; absol. uspevati, ugajati:
un libro che incontra uspešnica

3. šport srečati, igrati s kom, boriti se proti:
la squadra di casa oggi incontra la capolista domače moštvo bo danes igralo z vodilnim na lestvici

B) ➞ incontrarsi v. rifl. (pres. mi incontro)

1.
incontrarsi in naleteti na

2. pren. ujemati se, soglašati:
incontrarsi nelle idee politiche soglašati v političnih pogledih

3. (confluire) stekati, združiti se

4. srečati, srečevati se

5. spopasti, spopadati se; skočiti, skakati si v lase

încréde încréd vr.

1. zaupati, zanašati se, zanesti se

2. domišljati si

in-cumbō -ere -cubuī -cubiturus

1. leči (uleči se) v, na kaj, nad ali ob kaj, nasloniti se, skloniti se na(d) ali ob kaj: O., Petr., Q. idr., remis incumbere V., L., Cu. upirati se v vesla = hitro veslati, equus incumbit eiecto (equiti) V. pade na … , incubuitque toro V., Damon incumbens olivae V. oprt na palico, incubuit in eum, a quo tenebatur Cu. naslonil se je; od tod pesn. silex incumbit ad amnem V. se nagiblje k padcu, laurus incumbens arae V. nagnjena čez žrtvenik, ki se nagiblje … , visi čez … , fato i. V. pospešiti.

2. occ.
a) (na meč) nasaditi se, — nabosti se: incumbere in gladium Ci. ali gladio Corn., Val. Max. ali ferro O., Ph., Val. Max. ali i. gladium i. Pl.
b) (sovražno) z vso težo (silo) v (na) koga zagnati se, na koga navaliti, pritisniti (pritiskati): (Camilla) insequitur incumbens eminus hastā V., Romani suo pondere incumbentes in hostem L., i. in litus Cu., sagittariis i. T.; samo zase: a fronte i. T.; pren.: tempestas silvis incubuit V. nevihta je z vso silo navalila (se vrgla) na gozdove, magna vis venti in mare incubuit Q., ventus incubuit Iust., incubuere maria Plin. so se vri(ni)la v deželo, Pergamum incubuit sibi Sen. ph. se je zrušil, febrium cohors terris incubuit H. je navalila, pritisnila, saevior armis luxuria incubuit Iuv., invidia mihi incumbit T. leži težko na meni, me tlači, ut iam inclinato iudici reliqua incumbat oratio Ci., nunc, nunc incumbere tempus O., tu eo maxime incumbis Ci., huc incumbe Ci.

3. metaf.
a) (o osebah) poprijeti se česa, lotiti se česa, prizadevati si, truditi se, zavzemati se poganjati se, skrbeti, brigati se za kaj, posvetiti se čemu: huc incumbat orator Q., quocumque incubuerit orator Ci. na katero koli stran se trudi = kakršen koli vtis hoče narediti (ustvariti); z ad: qua re incumbite ad salutem rei p. Ci., i. omni studio ad id bellum Cu., ad rem publicam conservandam Ci., ad ulciscendas iniurias Ci.; z in: incumbite in causam Ci., in id bellum C., in Caesaris cupiditates Ci. pospeševati jih, streči jim; z dat.: toto pectore novae cogitationi i. T., aratris i. V. lotiti se oranja; z acc. pron. n.: haec incumbe Ci.; od tod tudi (pesn.): i. haustus Palladios Stat.; pesn. z inf.: incumbent … sarcire ruinas V.; osamel je sklad s finalnim stavkom: L.; occ.
b) (v nazoru ali občutju) nagibati (naklanjati) se: inclinatio incumbit ad virum bonum Ci., eodem incumbunt municipia Ci.; podobno: incubuit mens … dolori O. se je vdala.
c) (o dolžnosti): vezati koga, prist(oj)ati komu: iudici incumbit officium Icti., haec incumbit nobis necessitas, ut … Aug.

încumetá încúmet vr. upati si, drzniti si

incur [inkə́:] prehodni glagol
nakopati si, naprtiti si; izpostaviti se

ekonomija to incur debts lesti v dolgove
to incur liabilities vzeti nase dolžnosti
to incur losses pretrpeti izgube
to incur a danger izpostaviti se nevarnosti
to incur a fine nakopati si globo

incurrir zabresti (v), nakopati si, dati se zavesti v

incurrir en un descuido napako zakriviti
incurrir en falta pregrešiti se
incurrir en una multa nakopati si globo
incurrir en murmuraciones (ljudem) v zobe priti
incurrir en odio nakopati si sovraštvo
incurrir en responsabilidad nakopati si odgovornost

îndrăzní -ésc vt. drzniti si