Franja

crowd² [kraud]

1. prehodni glagol
stiskati se; nakopičiti se; gnesti, prerivati se; mrgoleti; hiteti

2. prehodni glagol (with)
napolniti, natlačiti; prenapolniti

to crowd my misfortune... da bo moja smola še večja...
to crowd sail razpeti vsa jadra

crūsta -ae, f (indoev. kor. kreus, krus trd biti, skrepeneti, zmrzniti; prim. gr. κρύος zmrzal, led, κρυερός leden, κρύσταλλος led, κρυσταίνω storim, da kaj zmrzne, lat. crūdus, cruor)

1. ledena skorja, srež: concrescunt subitae currenti in flumine crustae V., crustis pruinarum diffractis Amm.

2. skorja, lub, lupina, luščina, (ribja) lusk(in)a, trda plast: Vitr., Front., mollis luti concrescere crustas Lucr., crusta panis, pultis Plin., crustā teguntur glandes, cute uvae Plin., locustae crustā fragili muniuntur Plin., contecta crustis tenuibus (genera piscium) Plin., omnis humor intra primam crustam (terrae) consumitur Sen. ph. znotraj v trdi vrhnji plasti, si crusta iam cum terra mea coaluit Dig., cr. soli Dig., ex fundo Dig. gruda; medic. krasta, krastovina: crusta qualis super ulcera innascitur Cels., sin ea ulcera plures crustas habent Cels., resolvere crustas ali donec resolvuntur crustae Cels.

3. occ.
a) mozaik ali mozaično delo na stenah in v tlakih, štukatura, tudi posamezna marmorna tabla (plošča): crusta parietum Plin., marmoreae Vitr., Icti., secare marmor in crustas, parietes crustā marmoris operire totos domus suae Plin., tenues crustae et ipsā, quā secantur, laminā graciliores Sen. ph., Numicidae crustae (iz numidijskega [belega ali škrlatnega] marmorja) Sen. ph.
b) ploskoreliefne plošče ali taki reliefi (na posodah), ploski relief, reliefno okrasje, ploskorezba, vložno delo: Paul. (Dig.), omnia (sc. vasa, argentum caelatum) deferuntur … ; quae (Cibyratae fratres) probarant, iis crustae aut emblemata detrahebantur Ci.; met.: capaces Heliadum crustae Iuv. čaše z reliefi iz jantarja; pren.: crusta est (ista felicitas) et quidem tenuis Sen. ph. je le obkladek, pa še ta tenak = je le zunanja, navidezna.

cruz (množina: -ces) ženski spol križ; razpelo; križec (odličje); trpljenje

cruz anclada sidrast križ
cruz anzolada (grboslovje) kljukast križ
cruz gamada svastika, kljukast križ
cruz griega grški križ
cruz latina latinski križ
la Cruz Roja Rdeči križ
caballero de la cruz križar, templjar; sanitejec
ensamblaje a cruz y escuadra kasetiranje (stropa)
clavar en cruz pribiti na križ
estar por esta cruz de Dios še nič ne jesti; zaman čakati
hacerle la cruz a alg. skušati se koga znebiti; varovati se koga
hacerse la cruz biti ves iz sebe
poner los dedos en cruz, hacer la cruz kazalec in palec desne roke prekrižati in poljubiti (prisega)
quedarse en cruz y en cuadro vse do zadnje pare izgubiti
tomar la cruz križ vzeti v roke (križar); stopiti v red
verse entre la cruz y el agua bendita biti v največji nevarnosti
a cruz o a pila na slepo
de(sde) la cruz a la fecha od začetka do konca, od glave do nog
en cruz križema, prekrižan
cruces f pl križanje (živali)
grandes cruces imenitna gospoda
andar con las cruces a cuestas biti z delom preobložen
marchar (andar) haciendo cruces negotovo iti (zlasti o pijancu)
quitar cruces de un pajar iskati šivanko v kupu slame; lotiti se nečesa zelo težavnega

CT samostalnik
1. medicina (o medicinski preiskavi) ▸ CTOrtoped je odredil še CT slikanje v lokalni bolnišnici, a tudi to ni pokazalo nič novega. ▸ Az ortopéd orvos CT-vizsgálatot rendelt el a helyi kórházban, de ez sem mutatott semmi újat.
Sopomenke: računalniška tomografija

2. medicina (o napravi) ▸ CT

cuándo kdaj

¿cuándo de acá? od kdaj? kako je to le mogoče
¿desde cuándo? od kdaj?
¿hasta cuándo? do kdaj? kako dolgo (še)?
cuándo éste, cuándo otro enkrat ta, enkrat oni

cuánto koliko?

¿cuánto? koliko? po čem?
¿cuánto dura el discurso? kako dolgo traja govor?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿por cuánto? po čem? zakaj?
¿de cuánto acá? kako dolgo že? kako dolgo še?
¿a cuántos estamos? katerega (v mesecu) smo danes?
decirle a uno cuántas son cinco komu odkrito svoje mnenje povedati
número no sé cuántos število x, poljubno število
¡cuánto me alegro! kako vesel sem (tega)!
¡cuántas víctimas! koliko žrtev!

cucuma (cuccuma) -ae, f (iz *cocuma: coquere)

1. kuhinjski lonec (it. še danes la cucuma): Petr., Dig. (nekateri pišejo: cuccuma).

2. preprost kopelni kotel: Mart.

cuerda ženski spol vrv, vrvica, konopec; struna; kita; tetiva; seženj; merilni trak; veriga kaznjencev

cuerda floja vrv vrvohodcev; neprijeten položaj
cuerda metálica žična vrv; žična struna
cuerda métrica merilni trak
escala de cuerda vrvna lestev
instrumento de cuerda godalo
aflojar la cuerda milejše strune ubrati; odpočiti se
apretar la cuerda ostre strune ubrati; pestiti
dar cuerda (a un reloj) naviti (uro)
dar cuerda a uno komu strast podpihovati, komu dati povoda za razgovor; komu povšeči govoriti
dar (a la) cuerda popustiti konopec; zavlačevati kupčijo
la cuerda está tirante položaj je napet
el papel no es de su cuerda (gledališče) vloga mu ne leži
tener cuerda biti navit (ura); zadostovati, trajati (npr. steklenica vina)
tiene cuerda para rato to se lahko še dolgo vleče
tirar (de) la cuerda brzdati, zadrževati
tocar la cuerda sentimental mile strune ubrati
traer (tener) la cuerda tirante lok zelo napeti; strogo nastopiti
por debajo de cuerda pod roko, skrivaj
cuerdas vocales glasilke
estirar las cuerdas razgibati se, sprehoditi se; pretezati se
tocar la cuerda sensible (fig) dotakniti se boleče točke

cūnae -ārum, f (iz *koinā; prim. gr. κοίτη ležišče, κεῖμαι ležim, lat. cīvis) ležišče

1. otrók = zibel, zibelka: in cunis dormire, vagire Ci., cunarum labor est angues superare mearum O. (o Herkulu) moje delo še v zibeli, primis cunis O. še dete v zibeli (v povojih), cunarum fueras motor mearum Mart. zibal si me bil.

2. pesn. ptičev = gnezdo: sub trabibus cunas tectaque parva facit (hirundo) O. — Sg. cūna -ae, f: Varr., Eccl.

cunctor (v rokopisih in izdajah tudi v slabši obl. contor) -ārī -ātus sum (iz *concitor, frequ. glag. *concō omahujem, dvomim) obotavljati se, oprez(ov)ati, zamujati se, pomišljati (si), omahovati, zavlačevati, mečkati; najprej
a) v gibanju: c. diutius in vita Ci., c. in vita et haerere Lucr., reginam thalamo cunctantem … primi Poenorum exspectant V., huic quoque „vade procul“ ait vimque minis addit manibusque expellere tentat cunctantem O., ad medium cunctamur iter Val. Fl.; pesn.: aper partes cunctatur in omnes V. stoji in se obrača na vse strani V.; (o stvareh): tardum cunctatur olivum Lucr. kaplja le počasi, cunctatur et amnis … Tiberinus V.
b) v delovanju: Lucr., H., O., Cu. idr., unus homo (sc. Fabius) nobis cunctando restituit rem Enn. ap. Ci., assequor omnia, si propero; si cunctor, amitto Ci., an cuncter an tergiverser? Ci., nostris militibus cunctantibus C., ceterum dolo an vere cunctatus (sit), parum comperimus S., sedendo et cunctando bellum gerebat L., nihil cunctatus Suet. ne da bi se obotavljal; s praep.: cunctante ad ea (ob tem, pri tem) Mithridate T., ut ad laborem capessendum nihil cunctentur Gell. da bi se nemudoma lotili kakega dela; inter metum et iram cunctatus ali inter pudorem et iram cunctatus T. omahujoč med … ; cunctarer in proferendo ex his remedio, ni … Plin.; cunctans super tanta re Flavius Sabinus T. neodločen (omahljiv) v tako pomembni zadevi; z inf.: non est cunctandum profiteri hunc mundum animal esse Ci. brez pomisleka lahko priznamo, da … , ne cunctetur ipse propius accedere S., cunctantes arma capere increpabat, quid cessarent L.; z odvisnim vprašanjem: vos cunctamini etiam nunc et dubitatis, quid … deprehensis hostibus (z zasačenimi sovražniki) faciatis? S. vi mečkate še zdaj … ? cunctatus paulo, an retro flecteret Plin. iun.; za zanikanim glag. stoji quin: (Crassus) non cunctandum existimavit, quin pugnā decertaret C., consuli nihil cunctandum visum, quin primas praefecturas corripiat T. V pf. s pass. pomenom (brezos.): nec cunctatum apud latera T. tudi na krilih se niso obotavljali. — Act. soobl. cunctō (contō) -āre -āvī: cunctant Acc. ap. Non., cunctas? Pl., ut ipsi cunctent Enn. ap. Non., neque de luna neque de sole quisquam Graecus aut barbarus facile contaverit deos esse Ap. — Od tod

I. adj. pt. pr. cunctāns -antis, adv. cunctanter,

1. v gibanju obotavljajoč se, oklevajoč, kasen, počasen: cunctantes ministri V., foventque alternos aegro cunctantem poplite gressus Val. Max., tum illum (Attum Navium) haud cunctanter discidisse cotem ferunt L. brez obotavljanja, nemudoma, manum cunctanter et pigre proferre Plin. iun., genituram suam vix et cunctanter edere Suet.; pren. (o stvareh)
a) počasen: Arar Sil.
b) ne takoj vdajajoč se, zategel, čvrst, žilav, trd: glebae, ilex V., refringit (ramum) cunctantem V., cunctantior actus Lucr.

2. v delovanju mudljiv, oprezen, neodločen, omahljiv: familia cunctans ad opera Col., T. Ampius Flavianus, naturā ac senectā cunctantior (drugi berejo: cunctatior) T., cunctantior et cautior ali cunctantior cautiorque Plin. iun., ad dimicandum cunctantior (drugi berejo: cunctatior) factus est Suet., cunctantius confirmare acta Caesaris Suet.; pren. (o abstr.): cunctantia corda viri Val. Fl., cunctans ira Stat. —

II. adj. pt. pf. cunctātus (contātus) 3 počasen, oprezen: ubi cunctatis … plantis contigit aegra toros Val. Fl.; včasih le drugo branje nam. cunctans (prim. zgoraj cunctāns 2.).

cursus -ūs, m (currere)

I.

1. tekanje, tek, dir: vincere cervum cursu Pl., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio … Ci., omnis omnium cursus est ad vos Ci. vsi se zatekajo k vam, cursu ac lassitudine exanimati C., cursu et spatio pugnae defatigari C., duplicare cursum C. še enkrat tako daleč teči, še enkrat tolikšno razdaljo preteči, cursu fugere C. v teku, incitato cursu C. v pospešenem teku, magno, vehementissimo cursu C. v silnem diru, cursus cervorum V., Ambr., equorum V., rapidus V., fatigare iaculo cursuque cervos V., cursu superare canem H., Volsci cursu et clamore fessi L., vagi per omnes vias cursus L., fessum cursu trahens corpus L., deflectere cursum ad Gallos L., emetiri cursu uno die ingens spatium L. (o tekaču), iungere cursum equis L. (o pešcih) s konji ujeti se pri teku, incerto cursu ferri L. (o konjih), fugit heros et se tam celerem cursu miratur in ipso O., cursus anhēlus, celer, timidus O., volucer Pr. (o času), descendere (ex lectica) et capere cursum Suet. teči začeti, pognati se v tek.

2. occ.
a) ježa, jahanje, jezdenje, dir: exceptus tergo (equi) … sic cursum in medios (hostes) rapidus dedit V. je tako konja v silnem diru pognal med sovražnike, inhibere paulisper cursum Cu. (o jezdecu), ingenti cursu refugere Cu. (o konjenici) v silnem diru.
b) letanje, let, polet, vzlet: quo cursu deserta petiverit (avis) V., cursum per auras dirigite V., Mercurius … inclinat cursus et easdem circinat auras O., c. aërius (po zraku) O., solito delabere cursu O., longi non falsa pericula cursus O. letanja po zraku.
c) tek (ladje), vožnja (potovanje) z ladjo, plovba, plutje: cursus duplicis per mare Ulixei H., sospite cursu H. po srečni plovbi, dant placidi cursum redeuntibus austri O., propositos pelagi dimittere cursus O. plovbe po moru, unde (sc. ab ora Italiae) in Epirum brevis cursus est Cu.
č) voj. tekalni (hitri, nagli, naskočni) korak: agmen cursūs magis quam itineris modo (s pohodno hitrostjo) ducere L., vix ab impetu et cursu teneri L. vzdržati se napada v naskoku, praeceps c. Vell. (pren.) naskočni tek, naskok; pogosto abl. cursu (= δρόμῳ) s hitrim (naglim, naskočnim) korakom, v hitrem teku: cursu tendere ad aliquem ali ad aliquem locum S., L., cursu in hostem feruntur L. ali cursu ire in hostem Cu., Demoleos cursu Troas agebat V.; prim.: tuis non dicam cursibus (ob tvojih naglih prehodih), sed victoriis (na tvojih zmagovitih potih) lustratae sunt (terrae) Ci.

3. met. hitrost, naglica: in cursu esse Ci. ep. = z vso hitrostjo potovati, adaequare cursum equorum ali longarum navium C., non cursu segnior illo (sc. turbine) per medias urbes agitur V., cursuque praevertere ventos V., non fidere cursu cerva … meminit O.; eo cursu s tako hitrostjo, tako hitro: ad fretum eo cursu contendit, ut prope repentino adventu incautos oppresserit L.

4. pren.
a) (o nebesnih telesih) tek, obtek, obhod, kroženje: Val. Max., Q., solis cursus Lucr., solis cursus annalis Varr., c. solis, lunae, siderum, stellarum Ci. idr., annui cursus solis Ci., cursus annuos conficere Ci. (o soncu), novem lunae cursus Ci., perpetui cursus conversionesque caelestes Ci., solis exortus, cursus, occasus nemo miratur Corn., ad cursus lunae in duodecim menses describit annum L., ad siderum cursum iter dirigere Cu., lunae cursu notare tempora Cu., annum ad cursum solis accomodare Suet., properantis mundi volubilis cursus Sen. ph.; (o blisku): quod (spatium profundi) neque clara suo percurrere fulmina cursu perpetuo possint … nec … Lucr.
b) tek vode, tok, struja: quosdam exaruisse amnes aut in alium cursum contortos … videmus Ci., mutata suos requierunt flumina cursus V. (Ecl. VIII, 4), cum hiems … glacie cursus frenaret aquarum V., cursum mutavit iniquum frugibus amnis H., (fluvii) defrenato volvuntur in aequora cursu O. dero v razbrzdanih navalih v morje, cursibus obliquis fluere O., nec adiri poterat ad iusti cursum amnis L., spatio alvei segnis cursus (fluminis) est Cu., maris cursus alterni et recursus Sen. ph. bibavica, menjajoča se oseka in plima, vehementior fluminum cursus est prono alveo Q., c. aquae Plin. iun., cursus amnium non torrentes rapidique, sed lenes Iust.; pren.: dii eodem cursu, quo fluxere adhuc, res ire patiantur Cu.; medic. tek ali tok tekočin v človeškem telesu: c. pituitae acer, acerrimus, tenuis, levis Cels. tok sluzi, c. sanguinis ex naribus Cels. krvavenje iz nosu, ne in inferiores partes factus cursus pedes repleret Cels., c. menstrui Plin. menstruacije.
c) tek, prodornost besede, govorice: tantus cursus verborum, admirabilis orationis cursus, interdum cursus in oratione est incitatior Ci., dicebat citato et effuso cursu, sed praeparato Sen. rh.
č) tek drugih stvari, hod, hoja, prehajanje: hic per omnes sonos vocis cursus Ci. višanje in nižanje (padanje) glasu po vseh tonih, venarum cursūs Plin., cursus hic et sonus … sententiae Gell.

5. met. tek = pot: summus ille caeli stellifer cursus Ci., cursum suum anno ali triginta fere annis conficere Ci. (o premičnicah); occ.
a) tek v določeni smeri, smer, pot, poseb. na morju, plovba po morju v določeni smeri: Petr., Mel., Plin., Plin. iun. idr., in medio cursu est insula, quae appellatur Mona C., c. navigationum tuarum Ci. ep., petere alium cursum Ci. drugam se nameriti, drugam kreniti, imprudentiā aut tempestate paulum suo cursu decedere C. malo odmakniti se od smeri, commutare cursum C., naspr. cursum tenere: equites cursum tenere … non potuerat C. v ravni smeri ostati, cursum tenere tudi = držati se svoje smeri, npr.: naves cursum tenere non potuerant C., cursum non tenere et longius deferri C., secundis ventis, secundissimo vento cursum tenere Ci.; cursum dirigere aliquo (adv.) vožnjo (po morju) nameriti kam = nameriti se kam, npr.: eo N., L. tjakaj, alio Val. Max. kam drugam, ad litora Apolloniatium C., ad nocturnos ignes Suet., ad Antiochum Iust., in Africam Vell., Gades Iust., (columba) cursum dirigit per auras in lucos V.; v istem pomenu pesn. cursūs advertere aliquo, npr.: Naxon cursus advertite vestros O.; unde et quo tenderent cursum L. (gl. tendō); cursus vocat vela in altum V. smer vetra, prim.: cursum exspectare Ci. ep. ugodnega vetra čakati, cursum secundum habere C. imeti ugoden veter (za plovbo); insidiosus rector cursūs Val. Max. (o krmarju). Pogosto pren.: quem neque periculi tempestas neque honoris aura potuit umquam de suo cursu … demovere Ci., e quibus quoniam tamquam e scopulosis cotibus enavigavit oratio, reliquae disputationis cursum teneamus Ci. držimo se v preostali razpravi ravne smeri = ne zahajajmo v preostali razpravi od poglavitne snovi, Polycratis felicitas semper plenis velis prosperum cursum tenuit Val. Max., rectum cursum, recta gubernacula in periculum tenere Plin. iun.
b) pren. tek, pot: Plin. iun., reliquus vitae cursus Ci., vitae brevis est cursus, gloriae sempiternus Ci., c. vivendi Ci., temporum Ci., rerum Ci. ep., T., orationis Q., defensionis Ps.-Q., continuus proeliorum c. T. nepretrgana vrsta, annorum Aug., da facilem cursum (sc. mihi poëtae) V., dum furor in cursu est, currenti cede furori O., meus dolor in cursu est O. se pase (po meni), cursum irrevocabilem ingressa ex destinato fluunt Sen. ph. kar se je začelo, teče po določeni odredbi, medium agens cursum aetatis placida morte decessit Amm. v srednji starosti.

II.

1. tek(anje) za tekmo, tekmovalni tek: ibi (sc. in gymnasio) cursu, luctando, hastā, disco se exercere Pl., c. Olympiacus Corn., cursu cum aequalibus certare S., contendere cursu O., Atalanta victa cursu O., cursu invictus Echion O., invicti ambo certamine cursus O., cursu certare in stadio Suet.; tudi (tekmovalna) dirka z vozovi ali konji: c. equester V. konjska dirka, studere optatum cursu contingere metam H., nobiles equos cursus et spatia probant T., c. bigarum quadrigarumque Suet.

2. pren. teženje (prizadevanje) za kakim smotrom, poganjanje za kaj: cursūs errore falluntur Ci. zmotna težnja jih vara, illa iactatio cursusque popularis Ci. poganjanje za priljubljenost, vides, in quo cursu simus Ci. ep. za kaj (kako) se poganjam (za najvišje časti), ille tibi non ignotus cursus animi (sc. mei) Ci. ep. tista tebi dobro znana odločna smer mojega duha.

3. met. poprišče, pot, napredovanje (napredek) v častni službi: transcurrere cursum suum Ci. svoje poprišče (pot) tako rekoč na skok preteči; s subjektnim gen.: cum numquam sit aut illius a me cursus impeditus aut ab illo meus Ci.; z objektnim gen.: honorum tuorum cursus cui suspectus umquam fuit? Ci. ep., cursu honorum inoffenso T.

III. met. cursus publicus tek državne pošte, državna pošta za odpravo državnih pisem in oseb (v cesarski dobi): Amm., Dig., Cod. Th.

Curtius 3 Kurcij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Mettius Curtius Metij Kurcij, Sabinec, ki se je po ugrabitvi Sabink bojeval z Rimljani in se naposled naselil v Rimu: L.

2. M. Curtius Mark Kurcij, srčen rimski mladenič, ki se je baje l. 362 prostovoljno s konjem kot žrtev pognal v prepad, ki je nastal na forumu: L.

3. C. Curtius Postumus Gaj Kurcij Postum, ki ga je Ciceron priporočil Cezarju za vojaško tribunstvo, po začetku državljanske vojne goreč Cezarjev privrženec: Ci. ep.

4. Curtius Montānus, gl. Montānus.

5. Curtius Nicia Kurcij Nicija z otoka Kosa, osvobojenec nekega Kurcija, Pompejev sodobnik in prijatelj ter prek njega seznanjen z drugimi rimskimi imenitniki, učen razlagalec pesnika Lucilija: Ci. ep., Suet.

6. Curtius Rufus Kurcij Ruf, kvestor, potem prokonzul v Afriki v Klavdijevem času: T.

7. Q. Curtius Rufus Kvint Kurcij Ruf, najbrž sin prejšnjega, zgodovinopisec (v Klavdijevem času), napisal je 10 knjig zgodovine Aleksandra Velikega (De rebus gestis Alexandri Magni), prvi dve nista ohranjeni. — Kot adj.
a) lacus Curtius Kurcijevo jezero, imenovano po nekem Kurciju (morda po Marku Kurciju, gl. zgoraj pod 2.); v starih časih je pokrivalo del rimskega foruma, v času Augusta je bilo le še suh „puteal“: Varr., L., O., Aur.; imenovalo se je tudi lacus Curtii: Suet., P. F.
b) Curtius fōns Kurcijev studenec, ki ga je v Rim speljal Kaligula, del Klavdijevega vodovoda (aquae Claudiae): Plin., Suet., Front.

cveteti glagol
1. (pognati cvetove) ▸ virágzikKdo si ne bi želel vrta, v katerem stalno cvetijo grmi in trajnice? ▸ Ki ne szeretne olyan kertet, amelyben a cserjék és az évelők folyamatosan virágoznak?

2. (o algah) ▸ virágzikZakaj morje cveti, strokovnjaki še ne vedo natančno, je pa to ena najhujših groženj turizmu. ▸ Még a szakértők sem tudják pontosan, miért virágzik a tenger, noha a turizmus szempontjából ez jelenti az egyik legnagyobb veszélyt.

3. (prinašati dobiček) ▸ kivirul, virul, virágzikOd 11. stoletja dalje sta v Evropi cveteli obrt in trgovina. ▸ A 11. századtól Európában virágzott a kisipar és a kereskedelem.

4. (izgledati srečen) ▸ kivirul, virulKer je upošteval njeno željo, je ob odhodu kar cvetela od zadovoljstva. ▸ Mivel meghallgatta óhaját, távozáskor szinte virult az elégedettségtől.

cvetéti to blossom; to flower, to bloom (tudi figurativno); figurativno to flourish, to thrive, to prosper

ki ne cvete flowerless
posel mu dobro cvete his business is thriving ali flourishing
kdo vé, kaj ti še cvete fig who knows what is in store for you

cvetje samostalnik
1. (rože) ▸ virág, virágokV znak zahvale ji je podarila tudi šopek cvetja. ▸ Hálája jeléül egy virágcsokorral is megajándékozta.

2. (množica cvetov) ▸ virágVonj cvetja v mnogih prebuja hormone sreče. ▸ A virágok illata sok emberben boldogsághormonokat ébreszt.
3. (stanje cvetenja) ▸ virágTu je še res prava zima, doline pa vse že v cvetju. ▸ Itt még valóban igazi tél van, de a völgyek már virágba borultak.

cȳmula -ae, f (demin. cȳma) še prav nežna mladika, kalček: Plin. Val.

cynicus 3 (gr. κυνικός)

1. pasji; medic. spastici cynici Plin. bolni za pasjim krčem, pasjemu krču podvrženi.

2. Cynicus 3, adv. -ē kiniški (ciniški) = kiniški ločini (filozofski šoli) pripadajoč. Glavno načelo te šole, ki jo je ustanovil sokratik Antisten, je bilo izogibanje vsem življenjskim potrebščinam in s tem pridobitev nravne svobode in neodvisnosti. Vzdevek Cynicus 3 prihaja deloma od tod, ker so se privrženci te ločine zbirali na Kinosargu (Cynosarges), še bolj pa, ker se je Atencem zdelo njihovo mišljenje in življenje „pasje“. Poleg Antistena sta najznamenitejša predstavnika te šole Diogen (ὁ κύων) in Kratet (Cratēs -ētis); gens (ločina) Pl., Cynice hic accipimur Pl., cena Petr. boren obed, Cynicae institutionis doctor T. učitelj kiniške filozofije. — Od tod subst. Cynicus -ī, m kinik (cinik), kiniški filozof, v pl. kiniki, kiniška ločina: Varr. fr., Cynicorum autem rationem atque vitam alii cadere in sapientem dicunt, … alii nullo modo Ci., mordacem Cynicum sic eludebat H., non doluit patriā Cynicus procul esse Sinopeus (= Diogenes) O., Cynici nudi (= Diogenis) dolia Iuv.

čakajoč pridevnik
1. (o čakanju) ▸ várakozó, váróTakoj ko so se vrata odprla, je prvi začel podajati meče in gorjače čakajoči množici. ▸ Amint kinyílt az ajtó, ő volt az első, aki elkezdte kiadni a kardokat és fáklyákat a várakozó tömegnek.
Najprej sem napisal scenarij, nato čakajoč na film še roman. ▸ Először a forgatókönyvet írtam meg, majd a filmre várakozva a regényt is.
Peter je odkorakal do čakajočega taksija. ▸ Peter odalépett a várakozó taxihoz.

2. (ki zahteva ukrepanje) ▸ várakozó, függőben lévő
V mapi s čakajočo pošto ni bilo testnega sporočila. ▸ A várakozó üzenetek mappában nem volt benne a tesztüzenet.
Izberite Prekliči, da pobrišete iz vrste vse čakajoče naloge. ▸ Válassza a Mégse lehetőséget az összes függőben lévő feladat törléséhez a várólistáról.
Čakajoči odpadki se kopičijo, smrad, ki ga vohajo v dolini, pa je vse hujši. ▸ Az elszállításra váró hulladék halmozódik, a völgyben érződő bűz pedig egyre elviselhetetlenebb.

čaka|ti (-m) počakati/načakati se

1. warten (koga/kaj/česa auf) (brata auf den Bruder, priložnost(i) auf die Gelegenheit)
čakati na warten auf (s/z mit); (etwas) abwarten

2. (pričakovati) erwarten (hrepeneče sehnlich, otroka ein Kind)
figurativno komaj čakati (etwas) kaum erwarten können

3. (stati v vrsti) anstehen (za um, für), Schlange stehen

4.
čakati koga dogodek/dogodki ipd: bevorstehen (čaka me X X steht mir bevor), zukommen auf (čaka me X X kommt auf mich zu); erwarten (čaka me X es erwartet mich X), kaj slabega: (jemandem) blühen (čaka me X mir blüht X)

5.
čakati koga/na koga soba, kosilo : bereitstehen, bereit sein

6.
figurativno na to še čakamo (s tem zamujajo/to še manjka) das steht noch aus

7.
pustiti koga čakati warten lassen, (odlašati z odločitvijo ipd.) (jemanden) hinhalten
pustiti se čakati auf sich warten lassen
figurativno na kaj je/ni bilo treba dolgo čakati (etwas) ließ (nicht) lange auf sich warten
čakati v zasedi im Hinterhalt liegen
morati čakati warten müssen, ker ima kdo/kaj prednost: zurückstehen müssen
kaj (sploh) še čakaš? worauf wartest du noch?
čakati križemrok untätig warten

čákati to wait (for); to await; to expect

čákati v vrsti (»repu«) to queue (up)
čákati na odločitev to await the decision
čákati na (svojo) priložnost to watch one's opportunity
čakal sem te do šestih I waited for you till six
čakali so nanj they were waiting for him ali someone was waiting for him ali pogovorno he was waited for
na to lahko še dolgo čakaš figurativno you may whistle for it
pustiti koga čákati to keep someone waiting
to lahkó (po)čaka that can wait
ne čakajte me z večerjo! start supper without me!
dolgo, potrpežljivo čákati figurativno to kick one's heels, to cool one's heels
nismo čakali, da bi on odgovoril we did not wait for him to reply
nima smisla čákati there's no use waiting, it's no use waiting
čákati v zasedi to lie in ambush
čákati (oklevati) to linger, to hesitate, to tarry
čákati (biti usojeno) to be in store for
kdor čaka, dočaka everything comes to those who wait
človek nikoli ne ve, kaj ga čaka you never know what to expect