Franja

quant-opere in quantō opere, adv. „s kakšno skrbnostjo“, „s kako težavo“

1. vprašalno kako zelo: Plin. iun. idr., difficile dictu est, quantopere conciliet animos comitas sermonis Ci., perspicere vis, quanto opere hoc expediat Siculis Ci., vides, quanto se opere custodiant bestiae Ci.

2. relat. kakor zelo, tako zelo … kakor, v kolikršni meri: tanto opere desiderabam, quanto opere delector Ci. toliko … kolikor, quanto opere animi magnitudinem admiraretur … tanto opere licentiam arrogantiamque reprehendere C. kolikor … toliko.

quaquaversal [kweikwəvə́:səl] pridevnik (quaquaversally prislov)
geologija ki kaže v vse smeri, ki se razteza v vse smeri

quarantine¹ [kwɔ́rənti:n] samostalnik
karantena, varnostna zapora
figurativno izolacija
pravno doba 40 dni, ko sme vdova nemoteno živeti v hiši svojega pokojnega moža, vdovina pravica do tega

to put under quarantine karantenirati
in quarantine v karanteni

quarrier [kwɔ́riə] samostalnik
kamnolomec, delavec v kamnolomu

quarry² [kwɔ́ri]

1. prehodni glagol
lomiti kamen
figurativno izkopavati, izkopati (out, of iz)
pridobivati s težkim delom (from iz)

2. neprehodni glagol
delati v kamnolomu
figurativno riti, kopati (in v)

to quarry for stikati, brskati za čem

Quartband, der, Typographie historische Bedeutung, Geschichte zvezek v četverki

quart-de-pouce [kardəpus] masculin majhno povečevalno steklo za štetje nitk v blagu

quartenier [kartənje] masculin, histoire poveljnik straže v mestni četrti

quarter [karte] verbe transitif (mečevanje) postaviti v položaj kvarte

quarter-binding [kwɔ́:təbaindiŋ] samostalnik
vezava v polusnje

quarter-bound [kwɔ́:təbaund] pridevnik
v polusnje vezana (knjiga)

quarter-day [kwɔ́:tədei] samostalnik
pravno četrtletni plačilni rok; dan v četrtletju, ko se kaj plača (v Angliji 25. 3., 24. 6., 29. 9., 25. 12., v ZDA 1. 1., 1. 4., 1. 7., 1. 10.)

quartidi [kwartidi] masculin četrti dan dekade v republikanskem koledarju

quarto [kwɔ́:tou] samostalnik (množina quartos)
tisk kvartni papir, knjiga v kvartnem formatu

quartus 3, num. ordinale (iz *qu̯tur-tos, *qu̯tu̯ortos, *quortos, in to iz quattuor; prim. stind. cathurthá- = gr. τέτταρτος = stvnem. viordo = lit. ketvirōtas, sl. četrti) četrti: legio Ci., T., cohortes quartae C., quarta pars C., Ci. četrtina, poseb. četrtina dediščine: H., quarta vigilia L., dē (ob) quartā vigiliā C., quartus pater V. = abavus praded, quartus decimus 3 Ci., T., Vitr. štirinajsti. Z izpuščenim subst.: in quarto (sc. libro) accusationis Ci. v četrti knjigi, ad quartum (sc. lapidem) a Bedriaco T. pri četrtem miljniku, quarto (sc. die) Idus Apriles, Calendas Maias Col. na četrti dan pred … = štiri dni pred … , quarta (sc. pars) Icti. četrti del, četrtina, poseb. dediščine: Q., ad quartam (sc. horam) iaceo H. do četrte ure, do štirih (po našem štetju = do devete ure, do devetih); kot agr. t.t. quartum -ī, n četrto zrnje: frumenta cum quarto responderint Col.; adv.

1. acc. n quartum četrtič, četrtikrat, v četrto: quartum consul Enn. ap. Gell., L., Ci.

2. abl. n quarto
a) na četrtem mestu, četrtič: aliud est „quarto“ praetorem fieri et aliud „quartum“, quod „quarto“ locum adsignificat ac tres ante factos, „quartum“ tempus adsignificat et ter ante factum Varr. ap. Gell.
b) četrtič, četrtikrat, v četrto: Auct. b. Hisp., Eutr., ter conata loqui ter destitit ausaque quarto O.

quaterniō -ōnis, m (quaternī)

1. štirica, štirka, četverka, četverica (kot številka na kocki): Isid.

2. meton.
a) četverica = oddelek štirih mož: quattuor quaterniones militum Vulg.
b) pola papirja v četverki: pozni Eccl.

quatiō -ere (-quassī) -quassum (morda iz *squ̯ət- in sor. z lit. kutéti stres(a)ti, stvnem. scutten = nem. schütteln)

1. potres(a)ti, pretres(a)ti, (o)majati s čim, kaj, (za)kolebati s čim, (za)mahniti (mahati), (za)vihteti, mektati: alas V., pennas O., H., iubas Petr., comas O., caput L., O., telum immane manu quatiens V., scuta T., hastam Petr., scutum hastā L., ensem, aegida Sil., pila et gladios Amm., securim V., manibus catenas Plin. iun., lora Petr., verbera (pesn. = flagella) V., quercum huc illuc O., aquas (o vetru) O., nubem manu V., Olympum curru H., montem terrae motibus O., horror membra quatit V., anhelitus artūs et ora quatit V., pectora quatit gemitu Val. Fl., labra (sc. irati) quatiuntur Sen. ph. se tresejo, risu populum quatit H. pripravi k smehu, ki jih stresa.

2. udariti (udarjati), (raz)tolči, (raz)biti, razbi(ja)ti, raztrupa(va)ti, raztreska(va)ti, razmekta(va)ti, (za)gnati (zaganjati), pognati (poganjati), (s)poditi: Ter., Plin. iun., Sil., Aur. idr., pede terram ali ter terram pede humum H., campos V., quatit ungula campum V. peketa preko poljane, parcius quatiunt fenestras iactibus iuvenes H. trkajo na okna, lučaje kamenčke, cymbala V., moenia ariete ali muros arietibus L., Neptunus quatit muros V., tonitru quatiuntur caerula caeli Lucr., sontes Tisiphone quatit flagello V. odganja, Bootes … prae se quatit Arctum Ci. poet., (sc. cursu) quatere equum V., Sil. dreviti, gnati; poseb. pt. pf. quassus 3: naves L. ali rates quassae H. razpokane, prebite, membra L. ali dolia Plin. razbita (razbiti), muri L. ali tibiae Q. počeni, aula Pl. ali vas Sen. ph. razbit(a), faces O. razcepljene borovke, myrrha O. zmleta, cinnama O. kosi cimetove skorje, nux H. kos orehove luščine; pesn. metaf.: tempora quassa mero O. omegljeni, omamljeni.

3. metaf.
a) stres(a)ti, pretres(a)ti, (v) živo ganiti, v živo zade(va)ti, vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Sen. tr., Sil., Gell. idr., movere et quatere, quidquid usquam aegrum foret, adgrediuntur T. zganiti in zdramiti, kar koli … , est in animis … quiddam, quod aegritudine … quatiatur Ci., non vultus tyranni mente quatit solidā virum iustum H., mentem quatit incola Pythiis H., quatiunt oracula Colchos Val. Fl., quatiebatur segne ingenium T. zbujal (zdramljal) se je.
b) nadlegovati, prijeti koga: oppida bello V., Menapios T. omaja(va)ti, spodkopa(va)ti, uničiti (uničevati), upropastiti: cum altissima quaterentur, hic inconcussus stetit Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. quassus 3

1. (o glasu) slab, ubit: Q., voce quassā Cu.

2. poražen, ugonobljen, razvetran: quasso imperio Sil., quassa fides imperii Sen. tr., domus Sen. tr., anima quassa malis Sen. tr. potrta.

quellenmäßig iz virov, po virih, izpričan v virih

quenouille [kənuj] féminin preslica (orodje); v obliki preslice pristriženo drevo; steblo; zapiralo za odprtine, skozi katere teče staljena kovina v kalupe

tomber en quenouille priti v ženske roke (o dediščini ipd.)
l'enseignement est tombé en quenouille poučevanje (šola) je v ženskih rokah (feminizirano)
quenouille de mais koruzno steblo

querellarse prepirati se; biti v tožbi

querellarse de (ali conrra) su rival pritoževati se čez svojega nasprotnika