Franja

slit^*2 [slit] prehodni glagol & neprehodni glagol
razparati (se), parati (se), razrezati (se), raztrgati (se); odrezati; zarezati (into v)
trgati (kaj) v trakove

to slit a sleeve razparati rokav
to slit one's weasand figurativno prerezati si grlo
if I strain it too hard it will slit če to preveč nategnem, se bo strgalo

slonèč (-éča -e) adj. che poggia, posa;
sloneč na dejstvih positivo, basato sui fatti, che si basa sui fatti

slonéti (-ím) imperf.

1. poggiare, essere, stare appoggiato:
sloneti na okenski polici stare appoggiato sul davanzale

2. poggiare, posare, gravitare:
arhitrav sloni na stebrih l'architrave poggia su colonne

3. pren. (biti, nahajati se) starsene, trovarsi:
kar naprej sloni v gostilni se ne sta tutto il tempo all'osteria

4. pren. (imeti kaj za osnovo, za izhodišče) poggiare:
država sloni na demokratični ureditvi lo stato poggia su un ordinamento democratico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj pa sloniš, delaj! invece di startene con le mani in mano, mettiti al lavoro!
vsa skrb sloni na materinih ramah la madre si prende cura di tutto
sloneti nad knjigami stare curvo sui libri, leggere, studiare

slonji pridevnik
(o živali) ▸ elefánt-, elefántČe katerega izmed njih ustrelijo, ima to verjetno hujše posledice za celotno slonjo populacijo, kot si lahko predstavljamo. ▸ Ha közülük egyet lelőnek, az elefántpopuláció egészére nézve a következmények valószínűleg rosszabbak, mint azt el tudnánk képzelni.Kmalu po porodu je slonji mladič že shodil, a ni še jasno, če bo preživel. ▸ Röviddel a világrajövetele után a bébielefánt már járni kezdett, de még nem tudni, hogy életben marad-e.Sopomenke: slonov

slovés reputación f ; fama f ; prestigio m ; buen nombre m ; renombre m ; nombradía f

svetoven sloves fama f (ali renombre m) mundial
imeti najboljši sloves tener la mejor reputación
izgubiti sloves desprestigiarse, caer en descrédito
pridobiti si sloves adquirir renombre
škodovati slovesu perjudicar la reputación
uživati (zaslužen) sloves gozar de (merecido) renombre

slóves reputation; renown; repute

znanstvenik velikega slóvesa a scientist of high repute
pridobiti si slóves to achieve a reputation
on uživa slóves učenjaka he is a renowned (ali well-known) scholar (ali man of learning), (dvomeče) he has the reputation of being a learned man
uživati velik slóves to be held in high repute
ohraniti svoj slóves to maintain (ali to keep) one's reputation
poznam ga po njegovem slóvesu I know him by repute

slóves réputation ženski spol , renom moški spol , renommée ženski spol

svetoven sloves renommée (ali réputation) mondiale (ali universelle)
imeti (uživati) velik sloves avoir (ali jouir d') une grande réputation
pridobiti si sloves acquérir la réputation, se faire un nom
škodovati slovesu koga porter atteinte (ali nuire) au renom (ali à la réputation) de quelqu'un

slôves (-ésa) m fama, nome, nomea; pregio, prestigio, reputazione:
uživati dober, slab, sloves avere buon nome, cattivo nome; godere di buona, di cattiva reputazione
pridobiti si sloves salire in pregio

slow [slóu]

1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

2. prislov
počasi

slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja

3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

4. samostalnik
(kriket) počasna žoga

slučájno acaso; a caso; por azar; por acaso; por casualidad

če slučajno si por acaso
slučajno zvedeti llegar a saber
slučajno je bil doma dió la casualidad (de) que estaba en casa
slučajno je prišel mimo nek človek quiso la casualidad que pasara un hombre
slučajno je šel tam mimo quiso el azar que pasara por allí; acertó a pasar por allí
slučajno sem ga srečal le encontré (ali fam choqué con él) por casualidad

slúh oído m ; sentido m del oído

izguba sluha pérdida f del oído
imeti oster sluh tener oído fino
o njem ni ne duha ne sluha no da noticia de sí, no da señales de vida

slútiti (-im) imperf.

1. presentire, presagire, intuire, sentire; avere sentore (di):
slutiti nevarnost intuire il pericolo
slutil sem, da se bo slabo končalo presentivo che sarebbe finita male

2. sentire, immaginare, indovinare:
samo slutil sem, kaj jo muči sentivo soltanto che cosa la tormentava

3. pren. (nejasno zaznati) avvertire:
v njegovem govoru je bilo slutiti jezo nel suo discorso si avvertiva la rabbia

slúženje (-a) n

1. guadagno:
nezakonito služenje in bogatenje guadagni e profitti illeciti

2. servizio:
med služenjem vojaškega roka je hudo zbolel durante il servizio di leva, si ammalò gravemente

služi|ti² (-m) zaslužiti denar: verdienen, z raznimi deli: jobben, herumjobben; na veliko: absahnen; za družino: der Geldverdiener sein
služiti si kruh sein Brot verdienen

služíti servir, être en service chez quelqu'un, être au service de quelqu'un ; (čemu) servir à quelque chose

služiti pri vojakih, vojaščino faire son service militaire
služiti pri letalstvu (mornarici, topništvu) servir dans l'aviation (la marine, l'artillerie)
služiti si kruh gagner son pain (ali sa vie)
služiti kot servir de
dvema gospodarjema ni mogoče služiti nul ne peut servir deux maîtres

slúžiti to serve, to be in service; (rabiti se) to be used (kot as)

slúžiti v vojski to serve in the army
slúžiti svojo učno dobo to serve one's apprenticeship
slúžiti si kruh to earn one's living
sam si mora slúžiti kruh he has to earn his own living
trdó si slúžiti kruh to work hard for a living
slúžiti za zgled to serve as an example
kje služite? where are you working?, who are you working for?
to naj ti služi kot svarilo! let this be a warning to you!
slúžiti svojemu namenu to serve one's purpose
ta plašč mi dobro služi this coat wears well
čemu služi to? what is the use of that?
nihče ne more slúžiti dvema gospodarjema no one can serve two masters

slúžiti servir (komu a alg, kot de, za para)

služiti kot izgovor servir de pretexto
služiti namenu servir para un objeto
služiti pri vojakih servir en filas
služiti pri mornarici (letalstvu) servir en la marina (aviación)
služiti vojsko hacer el servicio militar
služiti si kruh ganar(se) la vida, ganar de comer, ganar para vivir, ganarse el pan
Čemu služi to? ¿para qué sirve eso?; ¿a qué conduce eso?

smaniare v. intr. (pres. smanio)

1. besneti, razburjati se; biti nemiren, napet, živčen

2. pren. hlepeti, močno želeti, biti neučakan:
smaniava di partire močno si je želel oditi

smátrati considérer, estimer, juger; croire

smatrati za considérer comme
smatrati za svojo dolžnost considérer quelque chose de son devoir (ali comme étant son devoir)
smatrati kaj za žalitev considérer quelque chose comme une insulte
smatrati koga za goljufa considérer quelqu'un comme un escroc, tenir quelqu'un pour un escroc
smatrati za dobro (koristno) juger bon (utile)
me smatrate za tako neumnega? me croyez-vous si bête?
smatrati se za srečnega s'estimer (ali se considérer) heureux

smēgma (zmēgma) -atis, dat. pl. zmegmatis, n (tuj. σμῆγμα) čistilo, čistilno sredstvo, snažilo: smegma de diphryge Plin., haec farina et in smegmata adicitur Plin., si vero caelesti aqua discoquantur, sucus ille zmegma fit, quo fovere gangraenas, eruptiones pituitae, ulcerum manantia expediat Plin., mastiche lentisci replicandis palpebris et ad extendendam cutem in facie et zmegmata adhibetur et sanguinem reicientibus Plin., smegmata mulieribus faciunt ex iis Plin., sed quicumque sal acopis additur ad excalfactiones, item zmegmatis ad extendendam cutem levandamque Plin., in aerariis officinis et smegma fit iam liquato aere ac percocto additis etiamnum carbonibus paulatimque accensis Plin. — Soobl. smīgma -atis, n: Vulg.