Franja

mōrion -iī, n (gr. μώριον) bot. mórij, mórion

1. rastl. iz družine razhudnikovk („črljenk“): Plin.

2. bela moška vrsta mandragore: Plin.

morior, morī, mortuus sum, toda moritūrus (indoev. koren *mer(H)- umreti; prim. skr. márate umira, gr. μορτός, βροτός [iz *μροτός] smrtnik, μαραίνω zatiram, meljem, onesposabljam, lat. mortuus, mors, sl. smrt, mrtev, mreti, moriti)

1. mreti, umreti (umirati), preminiti, o živalih poginiti (poginjati), crkniti (crka(va)ti): Pl., H., V., Plin. iun., Sen. rh., idr., morbo mori N. umreti za boleznijo, umreti zaradi bolezni, ex vulnere mori L. umreti za rano, umreti zaradi rane, morte suā m. Sen. ph. umreti naravne smrti, in studio dimetiendi caeli m. Sen. ph. do zadnjega diha se ukvarjati z merjenjem neba (z zvezdoslovjem), moriar, si ali ni … Ci. naj umrem, smrt me vzemi, če (ne) … , voces morientes Ci. umirajočega; pt. fut. act. moritūrus 3
a) umreti hoteč, na smrti (smrtni postelji) ležeč, namenjen (pripravljen) umreti, v smrt idoč, pred smrtjo, na pragu smrti, na poti v smrt, umirajoč: Ci., L., fertur moriturus in hostīs V.
b) ki mu je usojeno umreti, ki mora umreti, smrten: Sen. ph., Lucan., Ap., quid tibi prodest morituro? H., moriture Delli H.

2. metaf.
a) (o osebah) na smrt zaljubljen biti, plavati v ljubezenskem razkošju, umirati (giniti) od ljubezni: O., acrius ut moriar Pr.
b) (o stvareh in abstr.) premreti (premirati), (o)dreveneti, usahniti (usihati), giniti (ginevati), poginiti (poginjati), izginiti (izginjati), zamreti (zamirati), izgubiti (izgubljati) se, (o)slabeti, (s)hirati: Q., Cels., Cl., morientes artūs, digiti O., frenis manu moriente remissis O., morientia lumina O. stekleneče oči, primis segetes moriuntur in herbis O., exustus ager morientibus aestuat herbis V., dies … est mortuus Pl. je minil, se je iztekel, unguenta … suis moriuntur horis Plin. izgubljajo svojo moč, memoria moritur Ci., meriti morietur gratia vestri O., leges mortuae Ci. pozabljeni, neveljavni. — Od tod adj. pt. pf. mortuus 3

1. umrli, mrtev (naspr. vivus): mortuus concidisti Ci. kakor mrtev; preg.: nihil mecum tibi, mortuus tibi sum Pl. zate sem mrtev; subst. mortuus -ī, m mrtvec, mrlič: mortuum inferre in domum Ci., a mortuis excidere Ci. od mrtvih (smrti) obuditi (obujati), amandare aliquem infra mortuos Ci. v kraljestvo mrtvih poslati = usmrtiti; preg.: verba fiunt mortuo Ter. govori se mrtvemu = zaman, zastonj.

2. metaf. tako rekoč mrtev, odmrl, usahel: mare mortuum Iust. Mrtvo morje v Palestini, pa tudi severni del Atlantskega oceana (= Severno morje): Pl., lacerti Ci. odmrle, šibke, nemočne, slabotne, flores Plin.

Opomba: Star. in pesn. po 4. konjugaciji: morīmur: Enn. ap. Prisc., inf. morīrī: Pl., O. — Act. soobl. moriō -īre: pf. moriēre: Ven., fut. moriam: It.

mōror² -ārī (iz gr. μωρός) norec biti, noreti: morari inter homines Suet. (šalj. dvoumje: noreti in (= morārī) bivati, živeti; tako tudi ego morā mōror multum Pl.

Morphe͡us -eos, acc. -ea, m (Μορφεύς iz gr. μορφή podoba; pravzaprav „ustvarjalec [sanjskih] podob“) Morféj, bog sanj, sin in služabnik boga spanja: O.

morro moški spol debela ustnica; gobec

andar al morro pretepati se, tepsti se
beber a morro piti brez kozarca (iz vrča ipd.)
estar de morro šobiti se, kujati se
morros pl gobec
cerrar los morros jezik za zobmi držati

morska pena ženski spol der Meerschaum
iz morske pene Meerschaum-

mortier² [-tje] masculin malta

crépi masculin de mortier omet iz malte

mōrulus 3 (demin. iz mōrus¹) temnobarven, črn: Pl. (Poen.; dvomljivo mesto).

mosca

A) f

1. zool. hišna muha (Musca domestica):
mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

2.
essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
morire come le mosche pren. cepati kot muhe
non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

3. pren. tečnež, nadležnež:
mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

4. kozmet. (lepotna) muha

5. rib. muha

6.
mosca cieca igre slepe miši
PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

B) agg. invar. šport mušje kategorije

C) m invar. šport atlet mušje kategorije

Moschus -ī, m (Μόσχος) Móshos, retor iz Pergama, ki ga je Torkvat zagovarjal v pravdi zaradi zastrupljanja: H.

most¹ [ó] moški spol (-u, -ôva, -ôvi) gradbeništvo, arhitektura die Brücke, -brücke (betonski Betonbrücke, kamnit Steinbrücke, lesen Holzbrücke, masiven Massivbrücke, železen Eisenbrücke; iz armiranega betona Stahlbetonbrücke, dvigalo Hubbrücke, dvižni Klappbrücke, zgodovina Fallbrücke, Zugbrücke, dvojni dvižni Doppelklappbrücke, gredni Balkenbrücke, gredni z enim poljem Einfeldbrücke, z več polji Mehrfeldbrücke, jekleni mrežasti Stahlgitterbrücke, ločni Bogenbrücke, ločni z nadgradnjo Deckbrücke, ločni s podgradnjo Stabbogenbrücke, palični Fachwerkbrücke, ploščati Flachbrücke, pokriti Hausbrücke, pontonski Schiff(s)brücke, Pontonbrücke, portalni Portalbrücke, previsni Auslegerbrücke, verižni Kettenbrücke, viseči Hängebrücke, z nosilnimi jambori Schrägseilbrücke, Zügelgurtbrücke, vrtljivi Drehbrücke, vrvni Seilbrücke, z rešetkastim lokom Fachwerkbogenbrücke; kotalni Rollbrücke, sklopljivi Klappbrücke, zasilni Notbrücke; avtocestni Autobahnbrücke, cestni Straßenbrücke, za pešce Fußgängerbrücke, železniški Eisenbahnbrücke, Bahnbrücke)
most vzdihljajev Seufzerbrücke
figurativno oslovski most Eselsbrücke
figurativno zračni most Luftbrücke
ležišče mostu das Brückenlager, Bruckenauflager
opornik mostu das Brückenwiderlager
gradnja mostov/mostu der Brückenbau
figurativno der Brückenschlag
figurativno vzpostaviti most eine Brücke schlagen
(premostitev) der Brückenschlag; čez avtocesto ipd.: die Überführung
transportni most die Schwebefähre
vojska gradnja pontonskega mostu der Kriegsbrückenschlag
figurativno podreti vse mostove za seboj alle Schiffe hinter sich verbrennen, alle Brücken hinter sich abbrennen

móst bridge; (viadukt) viaduct; (zobni) (dental) bridge, bridgework; (telovadni) backbend

móst za pešce footbridge
móst iz jeklenih cevi tubular bridge
kamnit móst stone bridge
komandni móst ship's bridge
naravni móst natural bridge, natural arch
plavajoči móst floating bridge, pontoon bridge
oslovski móst (figurativno) crib
pontonski móst pontoon bridge
viseči móst suspension bridge
vzdižni móst drawbridge, bascule bridge, bascule
zračni móst airlift, skylift
železen móst iron bridge
vrtljiv móst swingbridge, swivel bridge
móst prenosnik transporter bridge
začasen, zasilen móst temporary bridge
zgraditi móst to build (ali to make, to construct) a bridge
zgraditi móst čez reko to bridge a river, to throw a bridge over a river, to span a river with a bridge
pognati móst v zrak to blow up a bridge
požgati (vse) móstove za seboj (figurativno) to burn one's boats (ali bridges)

móst puente m ; fig vínculo m

most na koleh (plavajoči, iz splavov, pontonski, viseči, vzdižni, zasilni, železniški) most puente m de pilotes (flotante, de balsas, de pontones ali de barcas, colgante, levadizo, provisional, de ferrocarril)
most zdihljajev (v Benetkah) Puente m de los Suspiros
komandni most puente de mando
zidan most puente de fábrica
zračni most puente aereo
iti čez most atravesar el puente, cruzar el puente
napraviti most med praznikom in nedeljo (fig) hacer puente
pognati most v zrak echar (ali volar) un puente
podreti mostove za seboj (fig) quemar las naves
zgraditi most čez construir (ali tender) un puente sobre

motif [mɔtif] masculin motiv; nagib, povod, vzrok; namen; vodilna misel; musique motiv, téma

pour quel motif? iz kakšnega razloga, s kakšnim namenom
sans motif brez povoda, brez namena
défense d'entrer sans motif de service vstop nezaposlenim prepovedan
courtiser une femme pour le bon motif dvoriti ženski z namero poroke

motion¹ [móušən] samostalnik
gibanje; kretnja; hoja (težka, lahka); premik; zamah, pogon
figurativno spodbuda, nagib
pravno, parlament predlog
medicina stolica
množina koraki, ravnanje, dejanja

on the motion of na predlog koga
to go through the motions of pretvarjati se, navidezno kaj delati
to have a motion iti na potrebo
in motion gibajoč, v pogonu
to make a motion; ali to bring forward a motion predlagati kaj v skupščini
to move a motion nagovarjati ljudi k glasovanju za kak predlog
of one's own motion iz lastnega nagiba, prostovoljno
to put (ali set) in motion sprožiti (postopek), začeti, razgibati
to watch s.o.'s motions budno spremljati dejanja koga
tehnično idle motion prazni tek
tehnično lost motion mrtvi tek

motivo m

1. razlog, vzrok:
è assente per motivi di salute odsoten je iz zdravstvenih razlogov
per questo motivo zato
motivo per cui zaradi česar
senza motivo nerazumljivo, brez pravega razloga
dar motivo povzročiti, sprožiti

2. glasba motiv:
motivo conduttore vodilni motiv

3. umet. motiv

motivo moški spol vzrok, povod, nagib, motiv

con motivo de zaradi, glede
con mayor motivo cuando... toliko bolj, ker
de motivo propio, de su motivo iz lastnega nagiba, sam od sebe
por este motivo iz tega razloga
por cuyo motivo zaradi česar
sin motivo brez vzroka, neutemeljen(o)
carecer de motivo biti neutemeljen, neupravičen
dar motivo (a) dati povod (za)
alegar motivos (para) iskati izgovore (za)
por los motivos expuestos navedenih razlogov

motte [mɔt] féminin gruda, kepa (zemlje, masla)

motte (à brüler) šotnata ruša
acheter du beurre en motte kupiti maslo iz kosa

Mottenkiste, die, aus der Mottenkiste iz naftalina

mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
mouche des chevaux konjski obad
mouche commune navadna muha
mouche éphémère muha enodnevnica
mouche à miel čebela
mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
mouche volante črne pega pred očmi
fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
poids masculin mouche (sport) mušja teža
pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
faire mouche zadeti v črno
il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
gober des mouches lenariti
être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže