Franja

monēdula (monērula: Pl. ) -ae, f (morda iz monēta in ēdula „denarcežerka“) kavka: Pl., O., Plin., preg.: non plus aurum alieni quam monedulae committere Ci.; kot ljubkovalna beseda: kavkica: Pl.

Opomba: Obl. monerula pri Pl. je vulg. ali narečna.

Monēta -ae, f (monēre) Monéta

1. prevod gr. Μνημοσύνη, mati Muz: Ci., L. Andr. ap. Prisc. (s star. gen. Monētās), Hyg.

2. bogočastno ime „opominjajoče“ Junone (Junone opominjevalke) na Kapitoliju (zaradi mnogih dobrih „opominov“, ki jih je baje dala Rimljanom); v njenem svetišču je bila kovnica: Ci., L., O., Val. Max., Lact. Od tod

3. meton. monēta -ae, f
a) kovnica: ad Philotimum scripsi de viatico sive a moneta sive ab Oppiis Ci. ep.; metaf.: m. hominis formandi Macr. materino telo, quaedam ex nostrā, ut ita dicam, monetā (= iz stoiške šole) proferre Sen. ph.
b) kovan denar, denarij, novec, penez: Plin., victa concedit prisca moneta novae O.; metaf. besedni zaklad: monetam illam veterem sectator Fr.
c) žig, pečat, kov: aut binos (sc. petit) quater a novā monetā Mart.; metaf.: communi feriat carmen triviale monetā Iuv., nomina … Latinā monetā percussa Ap.

monitor -ōris, m (nom. sg. iz glag. monēre)

1. opominjevalec: Ter., sumat aliquem monitorem officii sui S.; occ.
a) pravni pomočnik, pravni sodelavec, pravni svetovalec, ki daje sodnemu govorniku pravne razlage: librum, quem monitor tuus hic tenet Ci.
b) = nomenclātor: Plin. iun., per monitorem appellandi sunt Ci.
c) gledališki šepetalec: P. F.
d) predmolilec ali predpevec pri božji službi: Tert.

2. opominjevalec, svarilec, opozarjalec: fatuus Ci., monitoribus asper, ut moneam, si quid monitoris eges tui H., in vestram cohortem te monitore (po tvojem nasvetu) a suā sponte pervenerat? Ci.; occ.
a) nadzornik mladine, vzgojitelj: Stat.
b) nadzornik, priganjač sužnjev pri poljskem delu: Col., Paul.
c) pesn. četovodja, poveljnik čete (vojaške enote): Sil.

monnaie [mɔnɛ] féminin kovanec, denar; drobiž; plačilno sredstvo

Monnaie kovnica denarja
en belle et bonne monnaie z dobrim denarjem
en même monnaie z istim denarjem
monnaie blanche srebrn denar
monnaie étrangère tuj, inozemski d.
monnaie légale zakonito plačilno sredstvo
monnaie métallique denar v kovancib, ko-vanci
monnaie papier, monnaie-papier papirnati denar
circulation féminin de la monnaie denarni promet
fausse monnaie ponarejen d.
frappe féminin des monnaies kovanje denarja
imitation féminin des monnaies ponarejanje denarja
menue, petite monnaie (denarni) drobiž
pièce féminin de monnaie novec, kovanec
n'avoir point de monnaie ne imeti drobiža (pri sebi)
battre monnaie kovati denar, familier priskrbeti si denar
c'est monnaie courante to se često dogaja
faire de la monnaie menjati (denar)
payer quelqu'un en monnaie de singe norčevati se iz koga (namesto da bi mu plačali)
rendre, donner à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti, dati komu milo za drago

mōnstrātor -ōris, m (nom. sg. iz glag. mōnstrāre) kazalec, napotitelj, voditelj, uvajalec, začetnik, iznajditelj, učitelj: ignotarum urbium Sen. ph., hospitii T., sacri iniqui O., aratri V. izumitelj (o Triptolemu).

mōnstrificābilis -e (*mōnstrificāre iz mōnstrificus) pošasten, čuden, nenavaden: nunc ignobilitas his mirum ac monstrificabile Luc. ap. Non. (z rokopisno inačico mortificabilis).

mōnstrum (star. sinkop. mōstrum Pl.) -ī, n (iz *mone-strom: monēre)

1. (čudežno) znamenje bogov kot protinaravna prikazen, čudež, čudo: monstro exterritus Ph., signa dedit Tritonia monstris V., monstra atque portenta Ci., quia ostendunt, portendunt, monstrant, praedicunt, ostenta, portenta, monstra, prodigia dicuntur Ci. (v dobrem in slabem pomenu).

2. metaf.
a) čudo, pošast, nakaza, spaka, nestvor, ostuda: Cat., Plin. iun., Iuv., Ap., hominis Ter., horrendum V. (o Polifemu), aliquid monstri alunt Ter. neko strašilo, monstra deûm V., (o egiptovskih božanstvih z živalskimi glavami), variarum monstra ferarum O. razne čudovite podobe, adfuit huic monstro Cycnus O. je videl to čudovito preobrazbo, culpae O. ostudnost (gnusobnost) krivde, non mihi iam furtum, sed monstrum ac prodigium videbatur Ci. nenaravno in zloglasno dejanje, nonne hoc monstri simile est? Ter. ali to ni čudovito?, monstro propiora posse videri Plin., monstra nuntiare, dicere Ci. neverjetne, nesmiselne stvari; pesn. pl. = sg.: remove fera monstra (= Medusam) O.
b) (kot psovka) pošast, grdoba, ostuda, gnusoba, nakaza: mulieris Pl., immanissimum ac foedissimum Ci. (o Klodiju), nulla iam pernicies a monstro illo atque prodigio (= a Catilinā) comparabitur Ci., catenis fatale monstrum (= Cleopatram) dare H., me ne huic confidere monstro (= mari)? V.

montagne [mɔ̃tanj] féminin gora; pogorje

une montagne de, des montagnes de velika množina, količina (česa)
montagne moyenne sredogorje
montagnes russes velika drsalnica (tobogan) (v cirkusu, na sejmih), figuré dviganje in padanje
montagne à vaches gora s planinami za pašo krav
chaîne féminin de montagnes gorska veriga
haute montagne visoko gorovje
mal masculin des montagnes višinska bolezen
pays masculin de montagnes gorata dežela
système masculin de montagnes gorski sistem
faire une montagne, des montagnes (familier) črno videti; videti težave, kjer jih ni
faire une montagne, des montagnes de quelque chose narediti iz muhe slona
se faire une montagne de quelque chose pretiravati pomembnost, nevarnost, težave kake stvari
faire une excursion en montagne napraviti izlet v hribe, na planine
soulever les montagnes z lahkoto opraviti s težavami
c'est la montagne qui accouche d'une souris (figuré) po velikih načrtih in ambicijah (tresla se je gora) majhni rezultati (rodila se je miš)

montare

A) v. intr. (pres. monto)

1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
montare in bestia pren. pobesneti
montare in cattedra pren. modrijaniti
montare in collera pren. ujeziti se
montare in treno, in vettura stopiti na vlak
montare sulla nave vkrcati se
gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

2. jezditi

3. dvigati se:
il sole monta sonce vzhaja

B) v. tr.

1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
montare le scale vzpenjati se po stopnicah
montare un cavallo zajahati konja
montare la guardia iti na stražo, stražiti

2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

3. dvigati; povečati:
montare la panna tolči, stepati smetano
montare una notizia napihniti novico
montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

4. veter. obrejiti

5. vdelati (dragulj)

6. navt. (doppiare) objadrati

7. film montirati

C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se

montáža (-e) f

1. (pritrjevanje, nameščanje, postavljanje) montaggio:
montaža stroja montaggio di una macchina

2. (sestavljanje) montaggio:
montaža avtomobilov montaggio delle automobili
montaža plinovoda montaggio di un gasdotto

3. (kar je narejeno iz več sestavnih delov)
fotografska montaža fotomontaggio
montaža iz časopisnih naslovov collage di titoli di giornale

4. film. montaggio

5. grad.
mokra, suha montaža prefabbricazione a umido, a secco

Montius (Magnus) -iī, m Móncij Veliki iz Afrike, ok. l. 350 po Kr. prokonzul v Konstantinoplu, l. 354 quaestor sacri palatii za časa cesarja Konstancija, na čigar pobudo je bil umorjen: Amm.

Mopsus -ī, m (Μόψος) Móps,

1. sin Ampiksa (Ampika) in nimfe Hloride, Lapit iz Ojhalije ali Tita(j)rona v Tesaliji, udeleženec kalidonskega lova in vedež argonavtov: O., Stat., Hyg.; kot vedeža in Apolonovega sina ga imenuje Val. Fl.

2. sin Krečana Rakija ali sin Apolona in vedeževalke Manto (Μαντώ), z argivskim kraljem Amfilohom ustanovitelj Apolonovega preročišča v maloazijskem Klaru, poznejšem Kolofonu: Ci., Mel.

3. ime pastirja: V.

4. = Mopsuhestia, gl. Mopsuhestia.

moquer [mɔke] verbe transitif zasmehovati, rogati se (quelqu'un komu)

se moquer de quelqu'un, quelque chose norčevati se iz koga, iz česa, rogati se komu, čemu; briti norce iz, imeti za norca; familier požvižgati se na, ne se brigati za; šaliti se, ne vzeti za resno; za nos voditi (de quelqu'un koga)
je ne m'en moque pas mal to mi je (čisto) vseeno
vous vous moquez, je pense mislim, da ne mislite resno
vous vous moquez du monde! vi imate vse (ljudi) za norca!
il se moque de commettre une injustice si cela lui est profitable malo mu je mar narediti krivico, če mu je to v prid

môra (-e) f

1. incubo; ossessione:
mora ga tlači è oppresso da incubi
rešiti koga iz more liberare uno dall'incubo

2. pren. incubo, persona fastidiosa; scocciatore; pog. rompi

moral² [mə́rəl] samostalnik
nauk (zgodbe)
množina morala, nravnost, etika
sleng natančna podoba

code of morals nravstveni zakonik
to draw the moral from povzeti nauk iz česa
to point the moral povdariti moralni vidik
pogovorno the very moral of prav tak

morale [mɔral] féminin morala, nravnost; etika; nravoslovje, moralka; nauk

la morale d'une fable nauk iz basni
traité masculin de morale učbenik nravoslovja
faire la morale à quelqu'un levite brati, pridige delati komu

morātor -ōris, m (nom. sg. iz glag. morārī)

1. obotavljivec, omahovalec (oseba), poseb. zaostajalec, zapoznelec, zamudnik, mudljivec, upehanec: Persarum moratores Cu., L. idr.

2. zavlačevalec, odlašalec, mudilec, zadrževalec: publici commodi L.; occ. zavlačevalec = zasilna zamenjava, zakoten odvetnik, ki nastopa pred sodiščem le, da z raznovrstnimi zvijačami pridobi glavnemu tožniku čas za oddih in zbiranje misli: ille grex moratorum Ci.

morceau [mɔrso] masculin kos; košček; del; grižljaj; zalogaj; figuré odstavek, odlomek; mesto (v knjigi)

un beau morceau de femme čedna, lepa ženska
pour un morceau de pain (figuré) za smešno nizko ceno
morceaux choisis de ... izbor iz ...
morceau friand (figuré) slasten kos, slaščica
aimer les bons morceaux imeti rad dobre (kose) jedi
avoir ses morceaux taillés točno shajati (s svojimi dohodki)
casser, manger, lâcher le morceau (populaire) priznati prestopek, razkriti kaj
c'est un morceau de roi to je izvrsten kos
enlever le morceau (familier) odnesti (dober) posel, dobro kupčijo napraviti
être fait de pièces et de morceaux biti nepovezan, neenoten
manger, prendre un morceau (familier) málo jesti (za obed)
mettre en morceaux razbiti, razkosati
s'ôter les morceaux de la bouche odtrgati si od ust
réduire en mille morceaux razbiti na tisoč koscev
rogner, tailler les morceaux à quelqu'un držati koga na kratko

mordà | mórda adv.

1. forse; quasi:
morda bi kar šel quasi quasi me ne andrei
morda bo kaj iz tega, morda nič forse se ne farà qualcosa e forse niente

2. morda bi (izraža obzirno željo, zapoved)
morda bi se pomaknili malo naprej e se ci spostassimo un po' più avanti?

3. (v vprašalnih stavkih izraža vljudnostno prošnjo)
ali morda še kaj želite? desidera altro?

4. pren. (v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev) forse:
kdo me bo strahoval? Morda ti, ki te nič ni? e chi mi metterà paura? Forse una mezza cartuccia come te?!

morētum -ī, n tolčenica, kmečka jed iz raznih, v možnarju (mortārium) stolčenih sestavin: iz česna, čebule, zélene, koriandra, rutice, sira, olja in kisa: O.