Franja

slóves reputation; renown; repute

znanstvenik velikega slóvesa a scientist of high repute
pridobiti si slóves to achieve a reputation
on uživa slóves učenjaka he is a renowned (ali well-known) scholar (ali man of learning), (dvomeče) he has the reputation of being a learned man
uživati velik slóves to be held in high repute
ohraniti svoj slóves to maintain (ali to keep) one's reputation
poznam ga po njegovem slóvesu I know him by repute

slóves réputation ženski spol , renom moški spol , renommée ženski spol

svetoven sloves renommée (ali réputation) mondiale (ali universelle)
imeti (uživati) velik sloves avoir (ali jouir d') une grande réputation
pridobiti si sloves acquérir la réputation, se faire un nom
škodovati slovesu koga porter atteinte (ali nuire) au renom (ali à la réputation) de quelqu'un

slôves (-ésa) m fama, nome, nomea; pregio, prestigio, reputazione:
uživati dober, slab, sloves avere buon nome, cattivo nome; godere di buona, di cattiva reputazione
pridobiti si sloves salire in pregio

slow [slóu]

1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

2. prislov
počasi

slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja

3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

4. samostalnik
(kriket) počasna žoga

slučájno acaso; a caso; por azar; por acaso; por casualidad

če slučajno si por acaso
slučajno zvedeti llegar a saber
slučajno je bil doma dió la casualidad (de) que estaba en casa
slučajno je prišel mimo nek človek quiso la casualidad que pasara un hombre
slučajno je šel tam mimo quiso el azar que pasara por allí; acertó a pasar por allí
slučajno sem ga srečal le encontré (ali fam choqué con él) por casualidad

slúh oído m ; sentido m del oído

izguba sluha pérdida f del oído
imeti oster sluh tener oído fino
o njem ni ne duha ne sluha no da noticia de sí, no da señales de vida

slútiti (-im) imperf.

1. presentire, presagire, intuire, sentire; avere sentore (di):
slutiti nevarnost intuire il pericolo
slutil sem, da se bo slabo končalo presentivo che sarebbe finita male

2. sentire, immaginare, indovinare:
samo slutil sem, kaj jo muči sentivo soltanto che cosa la tormentava

3. pren. (nejasno zaznati) avvertire:
v njegovem govoru je bilo slutiti jezo nel suo discorso si avvertiva la rabbia

slúženje (-a) n

1. guadagno:
nezakonito služenje in bogatenje guadagni e profitti illeciti

2. servizio:
med služenjem vojaškega roka je hudo zbolel durante il servizio di leva, si ammalò gravemente

služi|ti² (-m) zaslužiti denar: verdienen, z raznimi deli: jobben, herumjobben; na veliko: absahnen; za družino: der Geldverdiener sein
služiti si kruh sein Brot verdienen

služíti servir, être en service chez quelqu'un, être au service de quelqu'un ; (čemu) servir à quelque chose

služiti pri vojakih, vojaščino faire son service militaire
služiti pri letalstvu (mornarici, topništvu) servir dans l'aviation (la marine, l'artillerie)
služiti si kruh gagner son pain (ali sa vie)
služiti kot servir de
dvema gospodarjema ni mogoče služiti nul ne peut servir deux maîtres

slúžiti to serve, to be in service; (rabiti se) to be used (kot as)

slúžiti v vojski to serve in the army
slúžiti svojo učno dobo to serve one's apprenticeship
slúžiti si kruh to earn one's living
sam si mora slúžiti kruh he has to earn his own living
trdó si slúžiti kruh to work hard for a living
slúžiti za zgled to serve as an example
kje služite? where are you working?, who are you working for?
to naj ti služi kot svarilo! let this be a warning to you!
slúžiti svojemu namenu to serve one's purpose
ta plašč mi dobro služi this coat wears well
čemu služi to? what is the use of that?
nihče ne more slúžiti dvema gospodarjema no one can serve two masters

slúžiti servir (komu a alg, kot de, za para)

služiti kot izgovor servir de pretexto
služiti namenu servir para un objeto
služiti pri vojakih servir en filas
služiti pri mornarici (letalstvu) servir en la marina (aviación)
služiti vojsko hacer el servicio militar
služiti si kruh ganar(se) la vida, ganar de comer, ganar para vivir, ganarse el pan
Čemu služi to? ¿para qué sirve eso?; ¿a qué conduce eso?

smaniare v. intr. (pres. smanio)

1. besneti, razburjati se; biti nemiren, napet, živčen

2. pren. hlepeti, močno želeti, biti neučakan:
smaniava di partire močno si je želel oditi

smátrati considérer, estimer, juger; croire

smatrati za considérer comme
smatrati za svojo dolžnost considérer quelque chose de son devoir (ali comme étant son devoir)
smatrati kaj za žalitev considérer quelque chose comme une insulte
smatrati koga za goljufa considérer quelqu'un comme un escroc, tenir quelqu'un pour un escroc
smatrati za dobro (koristno) juger bon (utile)
me smatrate za tako neumnega? me croyez-vous si bête?
smatrati se za srečnega s'estimer (ali se considérer) heureux

smēgma (zmēgma) -atis, dat. pl. zmegmatis, n (tuj. σμῆγμα) čistilo, čistilno sredstvo, snažilo: smegma de diphryge Plin., haec farina et in smegmata adicitur Plin., si vero caelesti aqua discoquantur, sucus ille zmegma fit, quo fovere gangraenas, eruptiones pituitae, ulcerum manantia expediat Plin., mastiche lentisci replicandis palpebris et ad extendendam cutem in facie et zmegmata adhibetur et sanguinem reicientibus Plin., smegmata mulieribus faciunt ex iis Plin., sed quicumque sal acopis additur ad excalfactiones, item zmegmatis ad extendendam cutem levandamque Plin., in aerariis officinis et smegma fit iam liquato aere ac percocto additis etiamnum carbonibus paulatimque accensis Plin. — Soobl. smīgma -atis, n: Vulg.

sméh risa f

bučen smeh (krohot) carcajada f
glasen smeh risa ruidosa; risotada f
krčevit (nervozen) smeh risa convulsiva (nerviosa)
posmehljiv, sardoničen smeh risa burlona, sardónica
prisiljen smeh risa forzada (ali afectada), risa de dientes fuera, risa falsa, risa de conejo
ni mi do smeha no estoy para reír, no estoy para risas
bruhniti, planiti, bušiti v glasen smeh romper a reír a carcajadas, prorrumpir en carcajadas; echarse a reír; soltar la risa
izzvati smeh provocar la risa
gristi si ustnice, da ne bi bušili v smeh morderse los labios para no reír
jokati od smeha llorar de risa
ne se moči vzdržati od smeha no poder reprimir la risa
pokati od smeha caerse (ali desternillarse) de risa, reventar (ali morirse) de risa
spraviti v smeh hacer reír; mover a reír
zvijati se od smeha retorcerse de risa, f troncharse de risa

sméti (smem) pouvoir, avoir la permission (ali le droit) de (faire quelque chose), être autorisé à, oser

ali smem? puis-je?, est-ce que je peux?
ne smeti kaj napraviti n'avoir pas la permission (ali le droit) de faire quelque chose, ne pas devoir faire quelque chose
ne bi smel tega narediti tu n'aurais pas dû faire cela
če smem vprašati si je peux vous demander, si je ne suis pas indiscret
pričakovati smemo, da on peut s'attendre à ce que
to se ne sme odlašati cela ne souffre aucun délai (ali retard)
Vam smem ponuditi cigareto? puis-je me permettre de vous offrir une cigarette?

sméti (smém) imperf.

1. potere, essere permesso:
s čim smem postreči in che cosa posso servirla
s tem se ne strinjam, če smem reči qui non sono d'accordo, se mi è permesso dirlo
ali smem že čestitati? posso felicitarmi?

2. (z nikalnico) ne smeti non dovere:
človek ne sme obsojati drugih non si devono biasimare gli altri
na to že zdaj ne smem pomisliti non ci devo fin d'ora nemmeno pensare
nikdar več mi ne smeš pred oči (sparisci e) non farti vedere mai più

smoke¹ [smóuk] samostalnik
dim, oblak dima; sopara
figurativno megla, koprena
domačno cigareta, cigara

a column of smoke steber dima
like smoke sleng kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladko
from smoke into smother iz slabega v slabše, z dežja pod kap
the big smoke (vzdevek za) London
there is no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj
that's all smoke sleng vse to so same prazne besede
to end (to go up) in smoke figurativno razbliniti se, razpršiti se v dim, v nič
it will all end in a smoke vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo nič
we're getting on like smoke sleng to gre kot namazano
to go from smoke into smother priti z dežja pod kap
I haven't had a smoke all the morning ves dopoldan nisem nobene (cigarete) pokadil
let's have a smoke prižgimo si eno (cigareto)!
to see things through the smoke of hate videti stvari skozi tančico sovraštva

smôla (-e) f

1. resina:
smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
drevesna smola resina
čevljarska smola pece da calzolaio
črna smola pece nera
fenolna smola resina fenolica
umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)

2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
smola pri igri sfortuna, guigne
prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina