Franja

vréči (vŕžem)

A) perf.

1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico

5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare

B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato

vréči echar; arrojar; tirar; lanzar (tudi bombe z letala)

vreči kaj za kom tirar (ali arrojar) a/c a alg
vreči iz hiše echar de casa, poner en (la puerta de) la calle
vreči v ječo meter en la cárcel
vreči komu kaj v glavo tirar a alg a/c a la cabeza
vreči oko na kaj poner la mira en a/c
vreči pogled na kaj echar una mirada a a/c
vreči s prestola koga destronar a alg
vreči puško v koruzo (fig) fam echar la soga tras el caldero
vreči senco proyectar sombra
vreči sidro echar ánclas, anclar, fondear
vreči se na kaj abalanzarse a a/c, fig dedicarse (de llemo) a a/c
vreči se komu k nogam echarse a los pies de alg
vreči se po kom (fig) parecerse mucho a alg

vréden digne de quelque chose

branja vreden qui mérite d'être lu, digne d'être lu, qui vaut d'être lu, qu'il vaut la peine de lire
človeka vreden digne d'un homme, humain
hvale vreden digne d'éloge, louable, méritoire
manj vreden inférieur, d'une valeur inférieure, de peu de valeur, de mauvaise qualité, médiocre
obžalovanja vreden regrettable, déplorable, à plaindre
spoštovanja vreden respectable, vénérable
zaničevanja vreden méprisable, vil, abject
življenja vreden digne d'être vécu
za vrednega imeti juger (ali estimer) digne, reconnaître, apprécier
ni vredno govoriti o tem ça ne vaut pas la peine d'en parler
ni vredno truda cela n'en vaut pas la peine
on ni vreden, da … il ne mérite pas (ali il n'est pas digne) qu'on …
to ni niti pare (piškavega oreha) vredno cela ne vaut pas un sou (ali familiarno un clou)

vréden (-dna -o) adj.

1. del valore di, che vale:
njegovo premoženje je vredno sto milijonov il suo patrimonio è di, vale cento milioni
as je vreden deset točk ogni asso vale dieci punti
gradivo dokumentarno ni dosti vredno il materiale, dal punto di vista documentario, non vale molto

2. degno; meritevole:
pomilovanja vreden degno di compassione
vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja degno di affetto, di rispetto, di fiducia
stvar ni niti omembe vredna la cosa non vale la pena di essere menzionata, non è il caso di menzionare la cosa

3. pren. ottimo, prezioso, valido, importante:
estetsko vredni izdelki prodotti esteticamente validi
vreden nakit gioielli preziosi
eden vrednejših sodobnih pesnikov uno dei più importanti poeti contemporanei
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne biti vreden počenega groša non valere niente, non valere un fico secco
prizor, ki je vreden čopiča velikega umetnika una scena degna del pennello di un grande artista
iron. ta ti je svojega denarja vreden un farabutto della più bell'acqua
drug drugega sta vredna sono (ambedue) della stessa risma
vsak človek je sebe vreden ognuno merita rispetto
dati zlata vreden nasvet dare un ottimo consiglio
zlata vreden človek un gran galantuomo, una gran brava persona; un individuo molto capace
ni vreden, da ga sonce obseva è un infame
nisem vreden, da mu čevelj zavežem non sono degno di legargli i lacci delle scarpe
vredna je greha una gran bella ragazza; vulg. un bel pezzo di fica
blago, ki je vredno svojega denarja merce ottima, che ha il giusto prezzo
vreden graje censurabile, sindacabile
vreden obsodbe condannabile
vreden spoštovanja apprezzabile, stimabile
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

vréden digno

človeka vreden digno del hombre
hvale vreden digno de alabanza (ali de elogio), loable, laudable
obžalovanja vreden (oseba) digno de lástima, digno de compasión, (stvar) deplorable lamentable
zaničevanja vreden digno de desprecio
biti vreden valer
ni vredno truda no vale la pena
on ni veliko vreden no vale gran cosa
on ni vreden, da ... no merece que (subj)
ta knjiga je vredna branja este libro es digno de ser leído
ni vredno govoriti o tem no vale la pena hablar de ello
biti vreden pozornosti ser digno (ali ser merecedor) de atención
to ni piškavega oreha vredno fam eso no vale un comino, eso no vale un pimiento
izkazati se vrednega česa hacerse digno de a/c
smatrati za vredno considerar digno de

vrédnost valeur ženski spol , prix moški spol

brez vrednosti sans valeur, de nulle valeur, dénué de valeur
cenilna vrednost valeur estimative, (montant moški spol de l')estimation ženski spol
dejanska vrednost valeur effective (ali utilitaire, d'utilisation)
denarna vrednost valeur (en argent)
hranilna vrednost valeur nutritive
imenska vrednost valeur nominale
kupna vrednost valeur (ali prix) d'achat
manjša vrednost moins-value ženski spol, perte ženski spol (de valeur)
mejna vrednost valeur marginale, matematika limite ženski spol
vrednost po poslovnih knjigah valeur comptable
presežna vrednost plus-value ženski spol, valeur ajoutée
približna vrednost valeur approximative (ali approchée)
prodajna vrednost valeur de vente
resnična vrednost valeur réelle
srednja, poprečna vrednost valeur moyenne, moyenne ženski spol
številčna vrednost valeur numérique
tržna vrednost valeur du marché (ali négociable, marchande), prix courant
temenska vrednost valeur de crête (ali de pointe), maximum moški spol
uporabna vrednost valeur d'usage (ali de rapport, de jouissance)
vzorec brez vrednosti échantillon moški spol sans valeur
izgubiti na vrednosti perdre de sa valeur, diminuer de valeur, se dévaluer, se déprécier
povečati se v vrednosti augmenter de valeur, valoir plus (ali davantage)
pripisovati veliko vrednost čemu attacher une grande valeur à quelque chose, accorder une grande importance (ali du prix) à quelque chose, faire grand cas de quelque chose
prijaviti vrednost déclarer la valeur

vrédnost (-i) f

1. valore:
prodati blago v vrednosti več milijonov vendere merce del valore di vari milioni
kalorična vrednost hrane valore calorico del cibo

2. valore, qualità:
biološka vrednost beljakovin valore biologico delle proteine
estetska vrednost izdelka qualità estetica del prodotto

3. (vrednota) valore:
dobrota, lepota in druge vrednosti la bontà, la bellezza e gli altri valori

4. ekon. valore:
nominalna, realna vrednost valore nominale, reale
dodana vrednost valore aggiunto
menjalna vrednost valore di scambio
presežna vrednost plusvalore
tržna vrednost valore di mercato

5. (značilnost glede na število enot) valore:
vrednost temperature, tlaka valore della temperatura, della pressione
maksimalne, minimalne vrednosti valori massimi, minimi
mat. absolutna vrednost valore assoluto
funkcijska, mestna, srednja, številčna vrednost valore funzionale, posizionale, medio, numerico
lingv. glasovna vrednost (črke) valore fonico
kurilna vrednost valore calorifico
muz. notna vrednost valore della nota
pošta vzorec brez vrednosti campione senza valore

vrême temps moški spol

aprilsko vreme temps d'avril, temps changeant comme en avril
deževno vreme temps pluvieux (ali de pluie)
lepo (slabo) vreme beau (mauvais ali vilain) temps
nestanovitno vreme temps variable (ali changeant)
pusto vreme temps maussade
pasje vreme un temps de chien
pri lepem vremenu par beau temps
pri vsakem vremenu par tous les temps
kakšno vreme je danes? quel temps fait-il aujourd'hui?, comment est le temps aujourd'hui?, quel temps avons-nous aujourd'hui?
lepo (slabo) vreme je il fait beau (mauvais) temps, le temps est beau (mauvais)
vreme dobro obeta, kaže le temps est prometteur
vreme bo spet lepo le temps se remet au beau
vreme se kvari, slabša le temps se gâte
vreme se bo spremenilo le temps va changer
vreme se bo držalo le temps se maintiendra
vreme kaže na dež (na sneg) le temps est à la pluie (à la neige)
izboljšanje (poslabšanje) vremena amélioration ženski spol (aggravation ženski spol) du temps

vreménski du temps, météorologique

vremenska karta carte météorologique
vremenska napoved prévisions ženski spol množine météorologiques (ali du temps), temps probable
vremenska opazovalnica observatoire moški spol (météorologique)
vremensko poročilo bulletin moški spol météorologique (ali de la météo)
vremenska postaja station ženski spol météorologique
vremenske razmere, prilike conditions ženski spol množine météorologiques
vremenska služba service moški spol météorologique, familiarno météo ženski spol
vremenska sprememba changement moški spol de temps
vremensko stanje situation ženski spol météorologique (ali atmosphérique)
vremenski prerok (ironično) Monsieur Météo, baromètre moški spol

vréti (vrèm) imperf.

1. bollire; tr. bollire, lessare:
voda vre pri sto stopinjah l'acqua bolle a cento gradi

2. ribollire; sgorgare:
besede mu kar vrejo iz ust le parole sgorgano da sole dalla sua bocca

3. (pojavljati se v velikem številu) riversarsi; ribollire:
ljudje so vreli na trg la gente si riversava in piazza
take misli so mu vrele po glavi questi pensieri gli ribollivano per la testa

4. pren. fremere; fervere; tumultuare:
vreti od sovraštva fremere di odio
med poslušalci je vrelo l'uditorio era in agitazione, tumultuava
molčal je, čeprav je vrela kri v žilah tacque, benché dentro fremesse

5. biol., kem. fermentare:
mošt vre il mosto sta fermentando

vréti hervir; fermentar (tudi fig)

kri mi vre (fig) me hierve la sangre
med ljudstvom vre hay efervescencia (ali agitación) en las masas
pustiti vreti hervir

vrézati (vréžem) | vrezávati (-am)

A) perf., imperf.

1. incidere, scolpire; (delati vreze) intaccare:
vrezati napis incidere un'iscrizione
vrezati v spomin incidere nella memoria
vrezati v les intagliare nel legno

2. teh. (v navoj) impanare, filettare una vite

B) vrézati se (vréžem se) | vrezávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scolpirsi; rigarsi:
v čelo so se mu vrezale gube la fronte gli si rigò di grinze

2. (boleče se zajesti, zajedati) tagliare, solcare:
naramnice so se mu vrezale v ramo le bretelle gli tagliavano l'omero

3. pren. scolpirsi, incidersi, imprimersi:
prizori iz taborišča smrti so se mu vrezali v spomin le scene del campo di sterminio gli si incisero nella memoria

vŕh sommet moški spol ; (gore) cime ženski spol , pic moški spol , aiguille ženski spol ; (drevesa, strehe) faîte moški spol ; (zvonika) flèche ženski spol , pointe ženski spol ; (nosa) bout moški spol ; figurativno comble moški spol , apogée ženski spol , point culminant, paroxysme moški spol

z vrha d'en haut
vrh tega outre cela, en outre, de plus
povrhu par (ali de) surcroît, en plus
iti na vrh monter
priti na, doseči vrh parvenir à son apogée, atteindre son point culminant (ali son apogée)
na vrhu seznama en tête de la liste
konferenca na vrhu (figurativno) conférence ženski spol au sommet

vŕh (-a) m

1. cima, vetta, sommità:
najvišji vrh Himalaje la vetta più alta dell'Himalaia
kopast, stožčast vrh mammellone, cono
skalnat vrh cima rocciosa
jablana ima dva vrhova il melo ha due cime
vrh zvonika la cima del campanile
povzpeti se na vrh gore salire sulla vetta del monte, scalare la vetta del monte
anat. pljučni vrh apice polmonare
valovni vrh cresta d'onda
mat. vrh piramide, stožca vertice della piramide, del cono
arhit. vrh debla (pri stebru) sommoscapo
navt. vrh jamborja riva
hidr. vrh jeza pignone
teh. vrh plamena dardo

2. (najvišja, najoddaljenejša točka) cima, punta:
pasti z vrha stopnic cadere dalla cima delle scale
vrh jezika punta della lingua
knjiga je na vrhu prodajne lestvice il libro ha raggiunto il top nella classifica delle vendite

3. (površina, gladina) superficie:
priplavati na vrh raggiungere a nuoto la superficie

4. (do vrha) fino all'orlo, fino al colmo; completamente:
naliti kozarce do vrha riempire i bicchieri fino all'orlo

5. apice, culmine, apogeo; punta:
uvrščati koga med vrhove neke literature collocare qcn. al vertice della produzione letteraria di un paese

6. (najvišji, vodilni organ; voditelji držav) vertice:
strankarski vrh il vertice di un partito
konferenca na vrhu conferenza al vertice

7. (razvojna stopnja največje uspešnosti) apice; cima:
biti na vrhu pesniškega ustvarjanja essere all'apice della produzione poetica

8. (najvišja uvrstitev) cima:
z zadnjo zmago je moštvo na vrhu con l'ultima vittoria la squadra è in cima alla classifica

9. od vrha do tal da cima a fondo; (od glave do nog) dalla testa ai piedi; (popolnoma) completamente;
bil je gospod od vrha do tal un perfetto signore, un signore dalla testa ai piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priti na vrh (na oblast) conquistare il potere
žarg. jemati mamila iz želje po vrhu drogarsi per raggiungere l'apice dell'allucinazione psichedelica
mera polna do vrha il colmo della misura
pog. imeti česa do vrha glave avere le tasche piene di qcs.
pren. strele udarjajo v visoke vrhove i fulmini colpiscono le cime dei monti; lit. apice

vŕh (gorski) cumbre f cima f , pico m ; (drevesa) copa f ; fig apogeo m , culminación f ; (slave, moči) cenit m ; ápice m (tudi fig) ; pináculo m

z vrha de lo alto
vrh tega aparte de eso, además, fuera de eso
po vrhu dati dar por añadidura, dar además
na vrhu seznama a la cabeza de la lista
konferenca na vrhu (fig) conferencia f de alto nivel, conferencia (en la) cumbre
priti na vrh llegar a la cumbre

vrhúnec sommet moški spol , point culminant, apogée moški spol , comble moški spol

biti na vrhuncu (slave itd.) être à l'apogée (ali au faîte) (de la gloire, etc.)
doseči svoj vrhunec atteindre son point culminant (ali son apogée, son paroxysme), culminer

vríniti (-em) | vrívati (-am)

A) perf., imperf.

1. cacciare, infilare:
vriniti pismo v poln nabiralnik cacciare la lettera nella buca piena

2. frammettere, intercalare; punteggiare:
vriniti besedo med vrstici intercalare una parola fra due righe
vriniti v govor učene citate punteggiare il discorso di citazioni erudite

3. infiltrare, intrudere:
vriniti agente v organizacijo infiltrare agenti in un'organizzazione

4. inserire

5. imporre; infilare, dare, rifilare:
vrinila mu je denar, čeprav se je branil gli rifilò i soldi, per quanto lui rifiutasse

B) vríniti se (-em se) | vrívati se (-am se) perf., imperf. refl. entrare, penetrare; insinuarsi, infiltrarsi:
v jezik se je vrinilo dosti tujih besed nella lingua si sono infiltrati molti forestierismi
vrinila se mu je neprijetna misel nella mente gli si insinuò un pensiero increscioso

vrlína (-e) f dote, qualità, virtù, pregio; forte:
vrline in slabosti pregi e difetti
civilne vrline virtù civili
točnost ni njegova vrlina la puntualità non è il suo forte

vrlína virtud f ; bondad f ; capacidad f

iz sile (iz nadloge) napraviti vrlino hacer de la necesidad virtud

vrnítev regreso m ; vuelta f ; (denarja) re(e)mbolso m ; (izposojenega) restitución f ; devolución f

proti vrnitvi (vračilu) contra devolución
ob moji vrnitvi a mi vuelta
vrnitev domov regreso m a su casa (ali al hogar)
vrnitev v domovino regreso m a la patria
ob vrnitvi, po vrnitvi de regreso
vrnitev z dela vuelta del trabajo
vrnitev pošiljke reexpedición f
vrnitev v življenje vuelta a la vida