Franja

pulso moški spol pulz, utrip; zapestje; figurativno moč v pesti; figurativno pisava; previdnost, opreznost

pulso débil slaboten pulz
pulso firme mirna roka (npr. pri streljanju)
pulso frecuente, pulso rápido hiter pulz
pulso intermitente prenehajoč pulz
pulso precipitado povišan utrip
vino de pulso močno vino
a pulso iz proste roke (streljati); prostoročno (risati)
dibujo a pulso prostoročno risanje
con mucho pulso zelo vestno
de pulso pametno
sacar a pulso doseči s trudom in vztrajnostjo
le tiembla el pulso roka se mu trese
tomar el pulso (a) komu pulz otipati
quedarse sin pulso(s) okamneti od strahu

Pulszahl, die, Medizin utrip, pulz; število udarcev v minuti

pulvérin [pülverɛ̃] masculin v prah zmlet smodnik

pulvérisable [-rizabl] adjectif ki se da streti v prah; razpršljiv

liquide pulvérisable razpršljiva tekočina

pulvérisation [-zasjɔ̃] féminin zdrobitev v prah; razpršitev; technique krožna frekvenca

pulvériser [pülverize] verbe transitif streti, zdrobiti v prah (de la craie kredo); figuré uničiti; razpršiti

pulvériser un adversaire, une armée streti, uničiti protivnika, armado
pulvériser du parfum razpršiti parfum
pulvériser une objection zavrniti, pobiti ugovor
pulvériser le record du 800 mètres močnó potolči rekord na 800 m

pulverisieren Technik uprašiti, pulverizirati, zdrobiti v prah, zmleti v prah

pulverizar [z/c] v prah zdrobiti; razpršiti (tekočino)

pulverizarse v prah se spremeniti

pulverization [pʌlvəraizéišən] samostalnik
zdrobitev v prah, pulverizacija; razprševanje (tekočin)
figurativno razpadanje, propadanje

pulverize [pʌ́lvəraiz]

1. prehodni glagol
pulverizirati, zdrobiti, stolči, zmleti v prah; razpršiti (tekočino)

2. neprehodni glagol
zdrobiti se v prah, razpasti

Pulverkaffee, der, kava v prahu

pumperlgesund zdrav kot riba v vodi

pump-room [pʌ́mprum] samostalnik
lopa z vrelcem mineralne vode; črpalnica v obratu

puna [pú:nə, -na:] samostalnik
visoka planota v Andih; težko dihanje zaradi razredčenega zraka, višinska bolezen

puncheon² [pʌ́nčən] samostalnik
tehnično podpora v rudniku, podpornik (steber); podnica, deska za pod; punec, znamenje

punching-bag [pœnšinbag] masculin vreča s peskom za urjenje v boksanju

punching-ball [-bol] masculin žoga za urjenje v boksanju

punctuation [pʌŋktjuéišən, -ču-] samostalnik
postavljanje ločil; vrinjenje samoglasnikov v hebrejščini; prekinjanje govora (with)
poudarjanje, naglašanje

púnđa ž, pùnđa ž (madž. punty) v svitek zviti lasje na zatilju: kosa joj je svezana u -u

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.