Franja

publicly [pʌ́blikli] prislov
javno, v javnosti, za javnost

pūblicō -āre -āvī -ātum (pūblicus)

1. narediti (delati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) kaj za državno last, v imenu države zaseči (zasegati), zapleniti (zaplenjevati), odvze(ma)ti, konfiscirati: bona C., L., N., Plin. iun., privata Ci., pecuniam L., pecunias S., regnum C., agros Ci., aurarias T.; meton.: Ptolemaeum Ci. Ptolemajevo imetje, libertinos Suet. imetje osvobojencev.

2. vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) udeležiti (udeleževati) česa, vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) narediti (delati) deležne česa, v javno (upo)rabo prepustiti (prepuščati), v javno (upo)rabo izročiti (izročati), za javno (upo)rabo določiti (določati), za javno (upo)rabo (za javni namen) ustanoviti (ustanavljati): Naev. ap. Prisc., Vell. idr., Aventinum L. (v zazidavo, v pozidavo), silvae et ambulationes in usum populi Suet., bibliothecam Plin., bibliothecas Suet., simulacrum Suet. javno postaviti, corpus suum vulgo Pl. ali pudicitiam T. javno nastaviti (nastavljati), javno proda(ja)ti = prostituirati (se); tako tudi: utrum tibicina debeat publicari Q.

3. occ.
a) javno (po)kazati, javno dokaz(ov)ati: studia sua T., ingenium, virtutem Sen. ph., se Suet. javno nastopiti (nastopati).
b) objaviti (objavljati), izda(ja)ti, razode(va)ti, razkri(va)ti, da(ja)ti na svetlo (na plan(o)): Plin. idr., epistulas, orationem, oratiunculam Plin. iun., libellos Suet., reticenda Iust.

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

pùdār -ára m čuvaj v vinogradu: sav život proveo je u ovim vinogradima kao pudar

pudàrica ž
1. čuvajka v vinogradu
2. zool. pikapolonica

pudàrija ž čuvajska služba v vinogradu

pudàrina ž
1. zaslužek čuvaja v vinogradu
2. dela, ki jih opravlja čuvaj v vinogradu

pudáriti pùdārīm biti za čuvaja v vinogradu

pùdārnica ž koliba za čuvaja v vinogradu

puddle² [pʌdl]

1. prehodni glagol
skaliti, blatiti (vodo); spremeniti v brozgo, zbrozgati; zamazati z mešanico gline, peska in vode
metalurgija pudlati železo

2. neprehodni glagol
broditi po lužah, čofotati

pude-factus 3 (pudēre in facere) „v sramovanje spravljen“ = sramujoč se: cum ad os adhibuisset inflassetque, pudefactus oris deformitate abiecit infregitque Gell.

Puderzucker, der, sladkor v prahu

pudrir povzročiti gnitje ali trohnjenje, pokvariti; razjedati; trohneti, gniti, v grobu ležati

pudrirse gniti; pop žalostiti se, v strahu koprneti
¿qué se te pudre? (pop) kaj (pa) je s tabo?

puellāscō -ere (puella) „podekličevati se“ = prepustiti se kot dekle za nečistovanje, prepustiti (prepuščati) se v nečistovanje: quod non solum innubae fiunt communis, set etiam veteres repuerascunt et multi pueri puellascunt Varr. ap. Non.

puerāscō -ere (puer)

1. v deško ali mladeniško dobo (v deška ali mladeniška leta) vstopiti (vstopati): duo infantes adhuc rapti, unus iam puerascens insigni festivitate Suet., puerascere, iuvenescere, senescere Aug.

2. pomladiti (pomlaj(ev)ati) se: et melicos lyricosque modos profando novabis obductosque seni facies puerascere sensus? Aus.

puffy [pʌ́fi] pridevnik (puffily prislov)
napihnjen, nadut; zabuhel; zasopel; ki prihaja v sunkih (veter)

pūgnō -āre -āvī -ātum (pūgnus)

1. boriti se s pestmi, boksati (se): luctando pugnandoque invictus Q.

2. boriti se, bíti se, bojevati se, vojskovati se, spopasti (spopadati) se: Ter., Luc. ap. Don., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., Vell., Gell. idr., constanter ac non timide C., male S., L. nesrečno, neuspešno, contra (adv.) O., cominus Cu., cominus gladiis C., eminus fundis, sagittis C., eminus glande aut lapidibus S., manu O., de genu Sen. ph. kleče, ex equo Ci., L., in hostem S. idr., in frontem lateraque L. od spredaj in od strani (s čela in s strani) napasti, adversus aliquem N., L. epit., inter se cornibus Varr., cum aliquo C., Ci., pro aliquo C., Cu., pro commodis patriae Ci., de gloriā Cu., de loco Ter. za prostor, ad bestias Cypr. (pri zvereh =) proti zverem, z zvermi, pugnam pugnare Pl., Ci., L. biti (bojevati) boj, boriti (biti, bojevati) se; tako tudi pugnare proelium S. ali proelia H., bella pugnata V. prebojevane (izbojevane, dobojevane) vojne, pugnandi tempora O.; subst. pt. pr. pūgnantēs -ium, m bor(il)ec, voj(šč)ak, bojevnik, bojevalec, bojník: C., Cu.

2. metaf.
a) boriti se, prepirati se, prerekati se, prekarjati se, biti v sporu (v svaji) s kom: pugnant materque sororque O., pugnant Stoici cum Peripateticis Ci., fortuna cum naturā pugnare videtur Ci., res cum re, ratio cum ratione pugnabat Ci., in eius animo metus cum cupiditate pugnat Ci., de diis immortalibus non magno opere pugnare Ci., sed ego tecum in eo non pugnabo, quominus, utrum velis, eligas Ci.; z ACI = v svojem prepiru (v svoji pravdi) trditi: Ci.; pesn. z dat. boriti se s kom, s čim, zoper koga, kaj, proti komu, čemu ugovarjati komu, upirati se, nasprotovati komu, čemu, zoperstaviti (zoperstavljati) se komu, čemu: ne cupias pugnare puellae Pr., placitone etiam pugnabis amori? V., equus pugnat habenis V., frigida pugnabant calidis, humentia siccis, mollia cum duris O.
b) nasprotovati (si), biti v nasprotju, biti v navzkrižju, biti nav(z)križ s kom, čim: secum Ci., mea cum pugnat sententia secum H., pugnat diu sententia secum O., pugnantia loqui Ci.
c) boriti se za kaj, gnati se za čim, poganjati se za čim, stremeti za čim, hlepeti za čim, delati na čem, siliti k čemu, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, težiti za čim; z inf.: Lucan., Lucr., Sil., Cl. idr., pugnat evincere somnos O., se attollere O.; z ACI: pugnabat se tunicā tegi O.; s finalnim stavkom: L. idr., hoc solum pugnatur, ut ad praedam damnatio Roscii accedat Ci., id ne impetremus, pugnabis Ci., quoque minus venias, invita pugnat hiems O.; pesn.: pugno in mea vulnera O. prizadevam si, da se sam ranim.

pulèna ž (fr. pulaine) zgod. ženska ali živalska figura na ladijskem kljunu v Dubrovniku

pullātus 3 (III. pullus)

1. v umazanočrno (temno) obleko oblečen, umazanočrno oblečen (o žalujočih, naspr. albatus): si magna Assaraci cecidit domus, horrida mater, pullati proceres Iuv., incedunt albati ad exsequias, pullati ad nuptias Sid.; (pesn.) metaf.: nugae pullatae Pers. tragiški bombast, tragiški patos, tragična bombastičnost (nabreklost), tragiško visokoslovje.

2. oblečen v delavsko plahutačo, prostaški (o preprostem ljudstvu): turba, circulus Q.; subst. pullātī -ōrum, m preprosto (navadno) ljudstvo, prostaki, raja, plebejci: Suet., sordidi pullatique Plin. zamazanci v delavski plahutači.

pulp² [pʌlp] prehodni glagol & neprehodni glagol
zmehčati (se) v kašo