Franja

Zadetki iskanja

  • prvènstveno prisl. predvsem, v prvi vrsti: prvenstveno treba ispunjavati dužnosti prema društvu
  • pry into neprehodni glagol
    vtikati nos v kaj, vmešavati se, poizvedovati za čem
  • pŕzniti pr̂znīm dial.
    1. onečejati, skruniti: kako možeš ti trpjeti da ti one pogane knjižurine stoje uz lijepe i svete naše ćitabe pa da ih przne
    2. z zabavljanjem motiti razpoloženje v družbi
    3. pri čiščenju prerezati črevo
  • pŕžnja ž sitnarjenje, kvarjenje dobre volje v družbi
  • pr̀žulja ž dolga, plitka posoda, v kateri se peče jagnje (v peči)
  • psaltírac -rca m v nekdanjih samostankih šolah učenec, ki se je učil iz psalterja kot učne knjige
  • psilosis [sailóusis] samostalnik
    medicina izpadanje las
    jezikoslovje psiloza, izpad začetnega h v grščini
  • Psōphīs -īdis, acc. -īda (-ĭda: Stat.), f (Ψωφίς) Psófida, mesto v arkad(ij)ski pokrajini Psofidija: O., Stat. Od tod adj. Psōphīdius 3 psófidski, iz Psófide izhajajoč, v Psófidi rojen: Aglaus Plin., Val. Max.
  • psychiatrisieren vtakniti v bolnišnico za duševne bolezni
  • psychrolūsia -ae, f (gr. ψυχρολουσία) kopanje v mrzli vodi, mrzla kopel: Cael.
  • psychrolūtēs -ae, m (gr. ψυχρολούτης) „mrzlo se kopajoči“ = kopalec v mrzli vodi: mitto me in mare, quomodo psychrolutam decet, gausapatus Sen. ph., ille tantus psychrolutes, qui kalendis ianuariis Euripum salutabam Sen. ph.
  • Pthīa (slabše Phthīa -ae, f (Φϑία) Ptíja, Ftíja, mesto v južni Tesaliji, Ahilov rojstni kraj: Ci., V., Mel., Plin. Od tod adj. Phtīus (Phthīus) 3 (Φϑῖος iz *Φϑίιος) ptíjski (ftíjski), iz Ptíje (Ftíje), v Ptíji (Ftíji): rex O. = Peleus, Achilles H., vir Pr. = Achilles; meton.: Thebae L. v (pokrajini) Ptiotidi (Ftiotidi), tesalske; subst.

    1. Pthīas (Phthīas) -adis, f (Φϑιάς) ženska iz Ptíje (Ftíje), Ptíjka (Ftíjka): O.

    2. Pthīōtēs (Phthīōtēs) -ae, acc. -am, m (Φϑιώτης) mož iz Ptíje (Ftíje), Ptíjec (Ftíjec): Ci.; pogosteje v pl. Phthīōtae -ārum, m (Φϑιῶται) Ptíjci (Ftíjci): L., Plin.; gen. pl. P(h)thīōtūm O.; od tod adj. Pthīōticus (Phthīōticus) 3 (Φϑιωτικός) ptíjski (ftíjski); meton. = tesál(ij)ski: ager, Thebae L., Tempe Cat.; subst. Pthīōtis (Phthīōtis) -idis, acc. -tidem in -tim, f (Φϑιῶτις) Ptiótida (Ftiótida), tesal(ij)ska pokrajina med Malijskim in Fagaškim zalivom, v kateri leži mesto Ptija (Ftija): L.
  • ptyaline [ptjalin] féminin ferment v slini, ptialin
  • pûb m, mn. pȕbovi (n. Bube) nizko pog. fant v kartah: -om nositi devetku
  • pubalgia f med. bolečina v mednožju
  • pubertieren biti v puberteti
  • pūbēscō -ere, pūbuī (incoh. k pūbēre)

    1. sramne dlake in poseb. puh, mah, mlečno brado dobivati, (o)braditi se, pustiti (puščati) si rasti brado, posta(ja)ti poraščen: molli veste Lucr. postajati poraščen z mehkimi lasmi doraslosti, pustiti si rasti mehke lase doraslosti, pubescunt mālae Val. Fl., pubescente mālā Sil., pubescentia ora Stat.; metaf. zarasti (zaraščati) se, ode(va)ti se, pokri(va)ti se: Enn. fr., Plin., Cl. idr., prata pubescunt variorum flore colorum O.

    2. meton. (o)braditi se = odrasti (odraščati), dorasti (doraščati), nastopiti (nastopati) mladeniška (moška) leta, doseči (dosegati) mladeniška (moška) leta (odraslost, doraslost, zrelost), stopiti v moško dobo: Sil., Val. Max., Suet. idr., Hercules cum primum pubesceret, exiit Ci., flos iuvenum pubescentium ad militiam L. mladeničev, zrelih (dozorevajočih) za vojaška leta (za služenje vojske), aequali tecum pubesceret aevo V., pubescentibus annis Petr. v letih doraščanja, si alter eorum pubuerit Icti. ako … doraste (odraste); metaf. (do vrha) (z)rasti, dozore(va)ti, (do)zoreti: Col., Macr. idr., omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci., largo pubescit vinea fetu V., pubescere leto (o ptiču feniksu) Cl. pomladiti (pomlajati) se, pubescentes radii (sc. solis) Cl. s polno močjo sijoči, pubescente vere Amm. z začetkom pomladi.
  • pūblicitus, adv. (pūblicus) = pūblicē

    1. javno, od države, v državnem imenu, po državnem ukrepu, kot ukrep države, po državnem posredovanju, na državno povelje, po ukazu države, ob državnih stroških, na stroške države: Ter., Enn. ap. Gell., Luc. ap. Non., Gell., hospitio accipi Pl.

    2. javno, očitno, vpričo vseh (ljudi), ob navzočnosti, v prisotnosti: ut fiat auctio publicitus Pl., publicitus defendendum est Caecil. ap. Non., publicitus disserere Ap., publicitus esse perinfamem Ap.
  • publicly [pʌ́blikli] prislov
    javno, v javnosti, za javnost
  • pūblicō -āre -āvī -ātum (pūblicus)

    1. narediti (delati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) kaj za državno last, v imenu države zaseči (zasegati), zapleniti (zaplenjevati), odvze(ma)ti, konfiscirati: bona C., L., N., Plin. iun., privata Ci., pecuniam L., pecunias S., regnum C., agros Ci., aurarias T.; meton.: Ptolemaeum Ci. Ptolemajevo imetje, libertinos Suet. imetje osvobojencev.

    2. vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) udeležiti (udeleževati) česa, vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) narediti (delati) deležne česa, v javno (upo)rabo prepustiti (prepuščati), v javno (upo)rabo izročiti (izročati), za javno (upo)rabo določiti (določati), za javno (upo)rabo (za javni namen) ustanoviti (ustanavljati): Naev. ap. Prisc., Vell. idr., Aventinum L. (v zazidavo, v pozidavo), silvae et ambulationes in usum populi Suet., bibliothecam Plin., bibliothecas Suet., simulacrum Suet. javno postaviti, corpus suum vulgo Pl. ali pudicitiam T. javno nastaviti (nastavljati), javno proda(ja)ti = prostituirati (se); tako tudi: utrum tibicina debeat publicari Q.

    3. occ.
    a) javno (po)kazati, javno dokaz(ov)ati: studia sua T., ingenium, virtutem Sen. ph., se Suet. javno nastopiti (nastopati).
    b) objaviti (objavljati), izda(ja)ti, razode(va)ti, razkri(va)ti, da(ja)ti na svetlo (na plan(o)): Plin. idr., epistulas, orationem, oratiunculam Plin. iun., libellos Suet., reticenda Iust.