Franja

moene -is, n (prim. skr. minóti utrjuje, gradi, lat. mūniō [stlat. moeniō], mūrus) mestni zid: Naev. ap. Fest.; nav. pl. moenia -ium, n zidovje, in sicer

1. mestno zidovje, mestno obzidje kot varovalo, obramba (murus je posamezen zid = zgradba iz kamenja, opek, ila idr.): Enn., Varr., Pl., Cu., totis moenibus circumiectā multitudine undique in murum lapides iaci coepti sunt C., dividimus muros et moenia pandimus urbis V., Piraeum moenibus circumdare N., se moenibus includere ali inclusos tenere L., diligentius urbem religione quam ipsis moenibus cingere Ci., scalas moenibus admovere T.; metaf.
a) obramba, zagrada, pregrada, (zunanji) zaščitni zid, branik, bran, nasip: inaedificata in muris ab exercitu nostro moenia videbantur C., Alpes moenia Italiae L.
b) pesn. stene, zunanji obseg: navis, caeli O., mundi, theatri Lucr.

2. sinekdoha
a) mestna poslopja, mesto, mestni (pre)deli: moenibus ipsis intra moenia nulla pernicies comparabitur Ci., moenia triplici circumdata muro V., Syracusarum moenia ac portus Ci.
b) posamezno poslopje, hiša, bivališče: Circaea moenia O., H., intra sua moenia O., Ditis magni sub moenia V. v palačo.

Opomba: Heterocl. gen. pl. moeniorum: Tert.

mohêr (tekstilstvo) mohair moški spol , moire ženski spol

tkanina iz moherja étoffe ženski spol demohair
moher volna laine ženski spol mohair

mok|a [ó] ženski spol (-e …) das Mehl
ajdova moka Buchweizenmehl
bela moka Weißmehl, weißes Mehl
črna moka schwarzes Mehl
koruzna moka Maismehl
polna moka Vollmehl
pšenična moka Weizenmehl, polna: Vollkornmehl
ječmenova moka Gerstenmehl
ržena moka Roggenmehl
ostra moka griffiges Mehl
(gorčična Senfmehl, kostna Knochenmehl, krmna Futtermehl, lesna Holzmehl, mesna Fleischmehl, ribja Fischmehl, agronomija in vrtnarstvo Fischdüngemehl, agronomija in vrtnarstvo rožena Hornspäne, Hornmehl, tehnika šamotna Schamottemehl, živalska Tiermehl, Kadavermehl)
kruh iz polne moke das Vollkornbrot

móka¹ (-e) f

1. farina:
mleti, presejati moko macinare, setacciare la farina
bela, črna moka farina bianca, integrale
ječmenova, koruzna, pšenična moka farina di orzo, di granturco (farina gialla), di grano
krušna moka farina di pane
pren. gledati kakor miš iz moke guardare con occhi assonnati

2. farina:
kokosova moka farina di cocco
krompirjeva moka fecola
krmilna moka farina da foraggio
sladkorna moka zucchero a velo

3. nareč. agr. (poprh) pruina

4. bot. (mokovec) sorbo (Sorbus aria)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz te moke ne bo kruha se son rose fioriranno
hmeljna moka luppolino
kostna moka farina di ossa
lesna moka segatura
mehka moka fior di farina, farina fine
mesna moka farina di carne
ribja moka farina di pesce

móker (-kra -o)

A) adj.

1. bagnato:
mokra cesta strada bagnata
mokra obleka abito bagnato
moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
moker omet intonaco fresco
mokro čelo fronte madida di sudore
mokro oko occhio bagnato di pianto

2. umido:
moker svet terreno umido, landa umida

3. pren. piovoso:
moker april aprile piovoso

4. teh. a umido:
mokri tisk stampa a umido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
mokra barva vernice fresca
kem. mokra destilacija distillazione frazionata
teh. mokra montaža montaggio a umido
obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
alp. mokri plaz lavina di neve umida
adm. mokri žig timbro a inchiostro
kozm. mokro britje rasatura a umido

B) mókri (-a -o) m, f, n
na mokrem sedeti sedere sul bagnato
iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare

mola -ae, f (molere)

1. mlinski kamen, poseb. zgornji mlinski kamen, vrhnják: manuali molā ad collum ligatā Hier.; od tod pl. (včasih tudi sg.) mlinska kamna (mlinski kamen) = mlin, ki sta ga v starem veku sestavljala dva kamna: spodnji (mēta, spodnjak) v obl. stožca je stal trdno, nad njim postavljeni zgornji (gr. ὄνος, vrhnjak) pa v obliki peščene ure. Zgornji grot vrhnjaka je sprejemal žito, ki se je usipalo skozi luknjo na sredini in se mlelo med kamnoma. Mline so gnali sužnji z roko, osli, konji ali vodna sila: Enn. ap. Non., Naev. fr., Ca., Varr., Plin., Petr., Ap., Icti., Cass., suspensa mola O. visoko postavljeni mlin, molis operam dare Ci., molas versare O. ali circumagere Gell., molae nigrae ali pumiceae O. iz lave.

2. meton.
a) debela (trgana) moka, soljen zdrob: V., Tib., Mart., mola et vinum Ci., mola salsa Pl., H. (gl. immolō).
b) snet(je) v maternici = iznakažen zarodek, izrojenec, izrodek, nedonošenček (= gr. μύλη): Plin. — Kot nom. propr. Mola s star. gen. Molās, f Móla, mlinska boginja: Molas colonia Pl. (gl. colonia).

molebill [móulhil] samostalnik
krtina

to make mountains out of molebills delati iz muhe slona

molestus 3 (mōlēs)

1. težaven, naporen, nadležen, siten, zlovoljen, nejevoljen, zoprn, tečen, vsiljiv, nèpríličen, neprijeten, slab, neljub, nevšečen, mučen, dolgočasen: Cat., Sen. ph., onus H., provincia negotiosa et molesta Ci., operosus ac molestus labor Ci. trudapolno in zoprno delo, tunica Mart., Iuv. mučilna tunika, nekaka ovirnica iz gorljivih snovi, ki so jo morali obleči obsojeni na smrt v ognju, ingenii adrogantia multo molestissima est Ci., mereor, ne vobis molestus sim Ci. da vam delam nadlego, mihi molestum (est)! Ter. to mi je neprijetno, hoc haud molestum est Pl. to ni žaltavo (zoprno, neprijetno, slabo), mihi molestum est (z inf. ali z ACI) Ci. neprijetno (v nadlego, odveč) mi je, mrzi mi, gabi se mi, gnusi se mi, molestus (mihi) es! Pl. pusti me na (pri) miru! težiš!, molestus fuit Petr. klepet je začel postajati dolgočasen.

2. occ.
a) kot ret. t.t. prisiljen, pretirano natančen, pedantski, pedanten: verba O., simplex in agendo veritas, non molesta Ci., dialectos Tiberius ap. Suet. nerazumljivo, molestissimus exactor Latini sermonis Suet.
b) težko izrekljiv, težko izgovorljiv: nomen Ci.

3. težek = težko izvedljiv: separatio Ulp. (Dig.). — Adv. molestē

1. nadležno, neprijetno, mučno, zoprno: amici sane fideles, sed m. seduli Cu., molestius (nujneje) flagitare debitum Amm.

2. occ. (o hoji, govoru) prisiljeno, pretirano natančno, pedantsko: m. incedere Cat., m. uti distinctionibus Q., m. scribere aut loqui Augustus ap. Suet. prisiljeno in zato nerazumljivo, confabricari originem vocabuli nimis m. Gell.

3. ne(je)voljno, z ne(je)voljo, nerad: m. fero obžalujem, žal mi je, težko (hudo) mi je, žalosti me, mrzi mi, v zlo štejem, zamerim, neprijetno mi je ipd.; abs.: Varr., Sen. ph.; z ACI: exercitum hiemare in Galliā m. ferebant C., te de praedio aviae exerceri m. fero Ci. ep.; s si ali quod: Ci. ep.; z obj. acc.: quoniam ea molestissime ferre debent Ci.; podobno: moleste habere, quod … Aug.

moléti to project (čez over, v into); to be prominent

moléti iz to jut out (od drevesa from a tree)
moléti čez to overhang
moléti ven to stick out (iz from)
moléti v višino to tower (nad above)

moléti (-ím) imperf. sporgere da, fuori; emergere; risaltare:
psu je molel jezik iz gobca la lingua del cane sporgeva dal muso

moléti sobresalir; resaltar

moleti iz vode emerger del agua

mōlior -īrī -ītus sum (mōlēs)

I. trans.

1. kaj težkega z naporom (težavo, silo) premakniti (premikati), odpraviti (odpravljati), spraviti (spravljati) stran, proč: navigia Cu., currum O. gnati kvišku, onera pedibus Plin., ancoras L. dvigniti sidra, naves ab terrā L. odvezati, montes sede suā L. prestavljati, ignem ali fulmina dextrā V. metati, sagittas in pectus O. zaganjati, metati, ferrum O. vihteti, bipennem in vites V. zamahovati (udarjati, tolči) z dvorezno sekiro v trse, habenas V. voditi, upravljati, terram aratro V. ali samo terram L., Col. = arva ferro Lucr. (pre)orati, prekopa(va)ti; pren.: fundamenta murorum Cu. ali ima Lucan. izpodkopa(va)ti, sabulum pedes aegre moliuntur Cu. hodijo po njem, ga teptajo, portas L., T. ali fores T. ali aditum domūs Cu. ali obices portarum L. razbiti, corpora ex somno L. zbuditi, zdramiti, gentes per praefectos Cu. klicati, sklicevati k orožju, animum eius molire L. premakniti, zdramiti njegovega duha, molire animum! O. izobražuj svojega duha!

2. metaf.
a) trudoma, stežka izvesti (izvajati), izvršiti (izvrševati), storiti (početi), ustvariti (ustvarjati), narediti (delati), napraviti (napravljati), pripraviti (pripravljati), postaviti (postavljati), (z)graditi: hoc opus Cu., muros, arcem V., aedem Fl., classem V., Cu., aggere tecta V. graditi mesto in delati okop, viam V. ali aditum Cu. siloma si (iz)krčiti pot, iter V. nadaljevati, fugam V. pobegniti, laborem V. opraviti (končati) naporno delo, flumen stagnat insulasque molitur Cu. z naplavljanjem tvori otoke, in lapidibus ac parietibus et tectis moliendis occupati Sen. ph. grmadeč kamne in postavljajoč stene in strehe, ubi ad moliendum clitellae defuerant L. za postavitev branišča (okopa, palisade), stridor aquilonis molitur nives Acc. fr. dela zamete in kopiči; od tod tudi povzročiti (povzročati), narediti (delati), vzbuditi (vzbujati) kakšno stanje: moram V., letum morbosque deûm rex molitur V. pošilja, povzroča, somnum, facultatem vorandi Cels., haec … sunt in animis iudicum oratione molienda: amor, odium, iracundia … Ci.
b) podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se, skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se, nameniti (namenjati), nameriti se (nameravati), naklepati, (za)snovati, pripraviti (pripravljati), stremeti za čim, prizadevati si za kaj: bellum Antipatro Cu. proti Antipatru, bellum in animo Vell., dolos apertos Val. Fl., ictūs Cu. poskušati streljati, multa N., Ci., Catilinam interitum urbis molientem Ci., nihil est, quod moliare Ci. tvoje početje je zaman, m. defectionem L., letum patruelibus O., sibi opem V., sibi imperium L., T., gratiam ab aliquo Petr., alicui insidias Ci., V. zalezovati koga, id moliri, ut … Ci., L., nihil aliud moliri, quam ut … H.; z inf.: Val. Fl., Amm., Aug., animo moliens proficisci in Persas N., mundum efficere moliens deus Ci., de quo molimur aliquid exquisitius dicere Ci., quae populus Carthaginiensis in nostram civitatem facere molitus est L. —

II. intr. ganiti (gibati) se, skušati premakniti (premikati) se (z mesta), premakniti (premikati) se, truditi se (s čim), prizadevati si za kaj: Pl., Ter., Ap., ceterae naves suo in loco moliebantur Ci., agam per me ipse et moliar Ci., in demoliendo signo permulti homines moliebantur Ci., audietis molientem hinc Hannibalem L. kako se Hanibal odpravlja od tod, m. a(b) terrā L. (o ladjah in mornarjih) odriniti (odrivati), adversus fortunam molitus T. boreč se zoper, insula, in quam gladiatores navibus molientes Germani nando praelabebantur T. truditi se približati se.

Opomba: Act. soobl. mōliō -īre: Senatus consultum ap. Front. Sinkop. obl. molibar: O. Inf. molirier: Lucr.

molíti (molím) tendre (la main), présenter quelque chose à quelqu'un, allonger, étirer

moliti jezik iz ust tirer la langue

mōlītor¹ -ōris, m (nom. sg. iz mōlīrī) podjetnik, urejevalec, tvorec, začetnik, graditelj: mundi Ci., primae ratis O.; metaf. povzročitelj, snovalec, napeljevalec: caedis T., rerum novarum Suet.

mollis -e, adv. molliter (iz *moldu̯is, indoev. baza *meld- iz kor. *mel- teptati, drobiti, tolči, mleti; prim. skr. márdati, mr̥dnáti [on] tre, mečka, drobi, melje, gr. ἀ-μαλδύνω slabim, uničujem, lat. molere, sl. mlad)

I. mehek, vóljen (volján), nežen: Pl., dura saxa molli aquā cavantur O., m. gramen O., castaneae V., fraga O., arista V. mehek, gladek, herbae tenerae atque molles Plin. iun. vitke in nežne, cervix, latus, genae, manus O., tumor, ōs, cutis, caro Cels., facies decora fulta molli pede H. nežna in šibka noga, si venter mollis est Cels. če je na otip mehek, (v slabem pomenu) venter m. H. upadel, mlahav život (trup), caseus (naspr. aridus) Cels., pituita (naspr. sicca et arida) Cels., mollissima cera Ci., molliter ossa cubent O., aves mollissime nidos substernunt Ci.; preg.: in molli carne vermes nascuntur Petr. v voljnem mesu se radi zaredijo črvi = flegmatiki (pohlevneži, „lenokrvniki“) so kaj lahko izpostavljeni žalitvam; subst. mollia -ium, n mehkoba, mehkost, mehkota: panis Plin. sredica; abs.

1. mehkužnice, vrsta rib: Plin.

2. odprtje, mehko iztrebljanje (naspr. dura alvus): Cels. —

II. metaf.

1.
a) mehek = gibek, gibljiv, gibčen, vóljen (volján), prožen (naspr. durus): Lucr., Plin., Val. Fl., Cl., artūs (digitorum) Ci., bracchia O., colla, crura V., oscilla V. lahko gibljive, capilli H., O. voljni, valovito se spuščajoči, iuncus V., virgulta Petr. poet., feretrum, pilenta V., torus O., cubile Cels., prata O. mehke trate, viridi caespite mollis humus O., arcus O. nenapet, et tunicam, molli mater quam neverat auro V. iz voljnih (mehkih) zlatih niti, Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci. togi, a vendar bolj živi, prim. excudere mollius aera V., tener et mollis incessus Sen. ph. lahka, in incessu mollior O., molliter incedere O. ali ire Pr. ali pedem referre Q. lahno, rahlo, mollius membra movere H.; (v govorništvu in pesništvu) gladek, gladko tekoč: oratio mollis et tenera et ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., molle et Xenophonteum genus orationis Ci., molles levesque versus (naspr. duriusculi) Plin. iun., mollissimum rhythmorum genus Q., molle atque facetum annuerunt Vergilio Camenae H. gladko tekočo pesem.
b) rahel, prhek, sipek: harena O., litus C. s sipkim peskom, planities Plin., mollius solum Cu.
c) mehek = lahen, voljan, gladek, lagoden, nežen, mil, blag, miren: Pl., Cels., aurae, zephyri O. voljne (blage), voljni (blagi), aestas V., caelum Fl. mehko, milo, regio Fl. ugodna, mollissima vina V. zelo voljna, gladka (= gladko tekoča), mollis aquae natura Lucr., undae Lucr. ali flumen Cat. mirno tekoči (tekoča), Euphrates ibat iam mollior undis V. že mirneje, ne več valovito.
d) položen, lahen, napet: clivus V., Q., Danuvius, molli et clementer edito montis Abnobae iugo effusus, pluris populos adit T., trames O., naves in litore molli atque aperto relinquebat C., trabes molli fastigio coniungunt C. v topem kotu, topokotno, curvamen Plin. iun. počasi (polagoma) nastajajoča, colles ad orientem molliter devexi Col., agri mollissime devexi Ci.

2. (duševno) mehek = sprejemljiv za kaj, dovzeten, občutljiv, razdražljiv, čuteč, nežnočuten, rahločuten, mehkovoljen, popustljiv, prizanesljiv, obziren, razumevajoč: Amm., mollis et minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum (sc. Galllorum) est C., mollis animus ad accipiendam et ad deponendam offensionem Ci., mentes O. razdražljiv, homo mollissimo animo Ci. zelo mehkega (nežnega) srca, m. consul L. nežnočuten, mollior dea O., mollis in obsequium O. ustrežljiv, nec rigido mollior aesculo H., infima auriculā mollior Ci., molles auriculae H. za laskanje dovzetna, toda mollissimae aures Plin. iun. zelo nežnočutna, zelo občutljiva (= ušesa, ki jih hvalisanje žali), purpureus molli in ore fiat pudor O. na rahločutnem obrazu, cor, pectus O. občutljivo, languor O., anni (enalaga = anni, quibus pueri molles sunt) O. nežna življenjska doba, per metum ex recenti clade mollius consulere L. preveč popustljivo, nimis molliter aegritudinem pati S. preveč se prepustiti nejevolji, molliter aliquid ferre Ci., Sen. ph. mehkužno, popustljivo, nemoško.

3.
a) raznežen, razvajen, mehkužen, pomehkužen: Varr., Sen, ph., mollia et fluida corpora Gallorum L., gens L., et locis mollioribus et accolarum ingeniis L., solutus et mollis in gestu Ci., Sabaei V., viri H. pohotneži, poseb. = pathici L., tudi subst.: molles et impudici Vitr., ne quid effeminatum aut molle et ne quid durum aut rusticum sit Ci., inertia H., disciplina Ci., educatio Q., vita O., in his mollibus castris (sc. amoris) O., molliter se curare Ter., delicate ac molliter vivere Ci., populus molliter habitus T. pomehkužen; subst. m. molles O. mehkužniki, mehkužneži.
b) nebojevit, ne upirajoč se, plašen, boječ: columbae, lepus H., pecus V.

4. blag, mil, prijazen, nežen, prijeten, rahel: molli vultu aspicere O. s prijaznim, spem mollibus sententiis alere S., iussa, imperia V., H., dicta V., mollia dictu Sil., oratio philosophorum, Caesaris Ci., id quam mollissimā viā consequi L. po kar najlažji poti, na kar najlepši način (prim. sl. „po liniji najmanjšega odpora“), cuncta apud imperatorem in mollius referre T. z razlago blažiti (= lepše prikaz(ov)ati), aliquid mollius interpretari T., feci parce et molliter Ci.; enalaga: viri molles aditus et tempora noras V. kdaj je dobre volje in dosegljiv (dostopen), mollissima tempora fandi V. najugodnejši, najprimernejši, veniet mollior hora votis tuis O. ugodnejša, mollius eadem illa abnuere L. rahleje zavrniti, manj nenaklonjenega se (po)kazati.

5. všečen, udoben, prijeten, sprejemljiv, privlačen, lep, sladek: mollem ac iucundam efficere senectutem Ci., inflexit orationem et eam mollem teneramque reddidit Ci., molliores flexiones in cantu Ci., translationes quam mollissimae Ci. kar najmanj presenetljive, m. gestatio Plin. iun., umbra V., quies Lucr., otia O., somnus Tib.; n. adv.: molle subridere Pers., mollia ridere O.

6. priljubljív, prisrčen, nežen, mil, ganljiv: sermo S., vincuntur molli pectora dura prece O., carmen H., illud mollissimum carmen Ci. nadvse ganljivo mesto, desine mollium querellarum H., mollibus lenire verbis aliquem H., versūs O. ali modi H. ljubezenske pesmi.

7. vdan, miren, hladnokrven, brezstrasten, nestrasten: molles, ubi ira resedit, animi L., quod ferendum est molliter sapienti Ci. vdano, voljno, mollius loqui (naspr. sine more furere) V.

molochina -ae, f (gr. μολοχίνη : μολόχινος) sleznična (slezova) obleka, iz stebelnih vlakenc maláhe (sleza, sleznice) narejena obleka: Caecil. ap. Non. — Soobl. molocina in molochinia: Isid.

mōly -yos, n (gr. μῶλυ) bot. móli(j)

1. bajno čarovno zelišče boga Hermesa zoper Kirkine čare, s črno korenino in belim cvetom (morda Allium nigrum Linn. črna čebula): O., Plin.

2. = morion „norčevska zel“, rastl. iz družine razhudnikovk: Plin.

mōmen -inis, n (iz *movimen: movēre)

1. gibanje: e salso consurgere momine ponti Lucr. iz valovitega morja.

2. gibalna (potisna) sila, pogon, zagon, spodbuda (izpodbuda): momine parvo impulsa Lucr.

3. metaf. tehtnost, pomembnost: nullius mominis esse Arn.

mōmentum -ī, n (iz *movimentum: movēre)

I. gibalna sila, odločilna, pretežna sila: Plin., Sen. ph., Vitr., Aug., Cod. Th. idr., arbores levi momento impulsae occidunt L. pod majhnim sunkom, ut leves tactus momentaque parva sequantur O., par sortis momentum Ci.; meton. odločilno (pretežno) silo vsebujoč utežni delček, zrnce, mrvica: cum murrae momento, addito resinae momento Plin.

2. metaf.
a) odločilna sila, odločilen vpliv, nagib, vzgib, povod, vzrok, napenjanje (moči), napor, trud, pomoč: Ter., Lucan., Amm., parvo momento superior Romana res fuit L., parvae res magnum in utramque partem momentum habent C. odločajo, parva momenta in spem metumque animum impellere L., in bello parvis momentis magni casus intercedunt C. iz malenkostnih vzrokov, zaradi malenkosti, primo concursu haud maiore momento fusi Galli sunt, quam ad Aliam vicerant L. z naporom, parvo momento si adiuvissent L. z neznatno pomočjo, nullo morbo minori momento succurritur Cels.; meton. o tem, za kar je treba napeti moči: quibus pro ignobili momento erat accessura Macedonia Iust. kot neznatna osvojitev; occ. pospešek, pospešilo, spodbuda (izpodbuda): praebe nostrae momenta saluti O., pugnae tempus magnum attulit nostris ad salutem momentum C.
b) vpliv, tehtnost, pomen, pomembnost, veljava, vrednost: esse maximi momenti et ponderis Ci., alicuius salutem levi momento aestimare C. za malo šteti, plus ad … vitam afferre momenti Ci. bolj vplivati na … , cave quidquam habeat momenti gratia Ci. naj nikakor ne vpliva, lenioris momenti consultatio Ci. manj tehtno; o osebah: nullius momenti apud exercitum futurum N. brez vpliva, Rhodii maximi ad omnia momenti habebantur L.; meton.: argumentorum momenta Ci. odločilni dokazi (razlogi), naves, haud parvum momentum ad opem ferendam sociis L. nemajhen dejavnik, iuvenis egregius … maximum momentum rerum eius civitatis L. odločilnega vpliva na moč te države. —

II. meton.

1. (= motus) gibanje: astra formā ipsā figurāque sua momenta sustentant Ci. neprestano gibanje, ut (quattuor omnia gignentia corpora) quasi partita habeant inter se ac divisa momenta Ci. zakoni gibanja, smeri, decedentia certis tempora momenti H. v rednem teku gineči (minevajoči) čas, leniat et rabiem canis et momenta leonis H. divje skoke; metaf. omahovanje: animus nutat … momentaque sumit utroque O. in se nagiba, sine momento rerum partisque ruina Lucr.; occ. „premik“ na eno ali drugo stran, odločitev, razvoj, spreminjanje, sprememba, menjava(nje), mena: ne quid momenti gratia faceret L., nullum in dando adimendoque regno momentum facere L., ex parvis saepe magnarum rerum momenta pendent L., levia fortunae O., nullum momentum annonae facere L. ne spremeniti cene žita.

2. „ raztežaj gibanja“, razdalja, daljava, proga, pot: parvo momento antecedere C., momenta currentis (ignis) Sen. ph.

3. trajanje gibanja
a) potek, pretek, razdobje, (kratka) doba, trenutek, hip, minuta: Sen. ph., Fl., horae et momenta Suet., momento unius horae L., Cu., tam brevi horarum momento Iust. v tako malo urah, certis momentis H., Plin. iun., momento temporis L., T., Cu., tudi samo momento L., Cels. idr. v kar najkrajšem času, v hipu, na mah, kot bi trenil, momento horae L., H., in occasionis momento L. v ugodnem trenutku (času), momenta deficientis nuntiata T., medicus venarum pulsum et momenta tentat Ap. trenutno stanje.
b) (v govoru) del, oddelek, razdelek, odstavek: ut sunt tria tempora, ita ordo rerum tribus momentis consertus est Q.

4. izhodišče gibanja: sol cotidie ex alio caeli momento, quam pridie, oritur Plin.

monde² [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
(jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
le mieux du monde kar najbolje na svetu
pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
de par le monde po vsem svetu
pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
un monde de množica (česa)
le grand monde svet bogatašev
monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
le monde entier ves, cel svet
monde primitif prvotni svet
l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
la fin du monde konec sveta
le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
vieux comme le monde zelo star
aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
avoir du monde imeti goste, obisk
le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
courir le monde biti stalno na potovanjih
disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
depuis que je suis au monde odkar živim
il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
ainsi va le monde tako je na svetu
être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
(familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
mettre au monde spraviti na svet, roditi
recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
venir au monde priti na svet, roditi se
il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)