Franja

Prunksucht, die, zaljubljenost v blišč, nečimrnost

prunksüchtig zaljubljen v blišč, nečimrn

prvènstveno prisl. predvsem, v prvi vrsti: prvenstveno treba ispunjavati dužnosti prema društvu

pry into neprehodni glagol
vtikati nos v kaj, vmešavati se, poizvedovati za čem

pŕzniti pr̂znīm dial.
1. onečejati, skruniti: kako možeš ti trpjeti da ti one pogane knjižurine stoje uz lijepe i svete naše ćitabe pa da ih przne
2. z zabavljanjem motiti razpoloženje v družbi
3. pri čiščenju prerezati črevo

pŕžnja ž sitnarjenje, kvarjenje dobre volje v družbi

pr̀žulja ž dolga, plitka posoda, v kateri se peče jagnje (v peči)

psaltírac -rca m v nekdanjih samostankih šolah učenec, ki se je učil iz psalterja kot učne knjige

psilosis [sailóusis] samostalnik
medicina izpadanje las
jezikoslovje psiloza, izpad začetnega h v grščini

Psōphīs -īdis, acc. -īda (-ĭda: Stat.), f (Ψωφίς) Psófida, mesto v arkad(ij)ski pokrajini Psofidija: O., Stat. — Od tod adj. Psōphīdius 3 psófidski, iz Psófide izhajajoč, v Psófidi rojen: Aglaus Plin., Val. Max.

psychiatrisieren vtakniti v bolnišnico za duševne bolezni

psychrolūsia -ae, f (gr. ψυχρολουσία) kopanje v mrzli vodi, mrzla kopel: Cael.

psychrolūtēs -ae, m (gr. ψυχρολούτης) „mrzlo se kopajoči“ = kopalec v mrzli vodi: mitto me in mare, quomodo psychrolutam decet, gausapatus Sen. ph., ille tantus psychrolutes, qui kalendis ianuariis Euripum salutabam Sen. ph.

Pthīa (slabše Phthīa -ae, f (Φϑία) Ptíja, Ftíja, mesto v južni Tesaliji, Ahilov rojstni kraj: Ci., V., Mel., Plin. — Od tod adj. Phtīus (Phthīus) 3 (Φϑῖος iz *Φϑίιος) ptíjski (ftíjski), iz Ptíje (Ftíje), v Ptíji (Ftíji): rex O. = Peleus, Achilles H., vir Pr. = Achilles; meton.: Thebae L. v (pokrajini) Ptiotidi (Ftiotidi), tesalske; subst.

1. Pthīas (Phthīas) -adis, f (Φϑιάς) ženska iz Ptíje (Ftíje), Ptíjka (Ftíjka): O.

2. Pthīōtēs (Phthīōtēs) -ae, acc. -am, m (Φϑιώτης) mož iz Ptíje (Ftíje), Ptíjec (Ftíjec): Ci.; pogosteje v pl. Phthīōtae -ārum, m (Φϑιῶται) Ptíjci (Ftíjci): L., Plin.; gen. pl. P(h)thīōtūm O.; od tod adj. Pthīōticus (Phthīōticus) 3 (Φϑιωτικός) ptíjski (ftíjski); meton. = tesál(ij)ski: ager, Thebae L., Tempe Cat.; subst. Pthīōtis (Phthīōtis) -idis, acc. -tidem in -tim, f (Φϑιῶτις) Ptiótida (Ftiótida), tesal(ij)ska pokrajina med Malijskim in Fagaškim zalivom, v kateri leži mesto Ptija (Ftija): L.

ptyaline [ptjalin] féminin ferment v slini, ptialin

pûb m, mn. pȕbovi (n. Bube) nizko pog. fant v kartah: -om nositi devetku

pubalgia f med. bolečina v mednožju

pubertieren biti v puberteti

pūbēscō -ere, pūbuī (incoh. k pūbēre)

1. sramne dlake in poseb. puh, mah, mlečno brado dobivati, (o)braditi se, pustiti (puščati) si rasti brado, posta(ja)ti poraščen: molli veste Lucr. postajati poraščen z mehkimi lasmi doraslosti, pustiti si rasti mehke lase doraslosti, pubescunt mālae Val. Fl., pubescente mālā Sil., pubescentia ora Stat.; metaf. zarasti (zaraščati) se, ode(va)ti se, pokri(va)ti se: Enn. fr., Plin., Cl. idr., prata pubescunt variorum flore colorum O.

2. meton. (o)braditi se = odrasti (odraščati), dorasti (doraščati), nastopiti (nastopati) mladeniška (moška) leta, doseči (dosegati) mladeniška (moška) leta (odraslost, doraslost, zrelost), stopiti v moško dobo: Sil., Val. Max., Suet. idr., Hercules cum primum pubesceret, exiit Ci., flos iuvenum pubescentium ad militiam L. mladeničev, zrelih (dozorevajočih) za vojaška leta (za služenje vojske), aequali tecum pubesceret aevo V., pubescentibus annis Petr. v letih doraščanja, si alter eorum pubuerit Icti. ako … doraste (odraste); metaf. (do vrha) (z)rasti, dozore(va)ti, (do)zoreti: Col., Macr. idr., omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci., largo pubescit vinea fetu V., pubescere leto (o ptiču feniksu) Cl. pomladiti (pomlajati) se, pubescentes radii (sc. solis) Cl. s polno močjo sijoči, pubescente vere Amm. z začetkom pomladi.

pūblicitus, adv. (pūblicus) = pūblicē

1. javno, od države, v državnem imenu, po državnem ukrepu, kot ukrep države, po državnem posredovanju, na državno povelje, po ukazu države, ob državnih stroških, na stroške države: Ter., Enn. ap. Gell., Luc. ap. Non., Gell., hospitio accipi Pl.

2. javno, očitno, vpričo vseh (ljudi), ob navzočnosti, v prisotnosti: ut fiat auctio publicitus Pl., publicitus defendendum est Caecil. ap. Non., publicitus disserere Ap., publicitus esse perinfamem Ap.