Franja

mnóžičen en masse(s)

množične aretacije arrestations massives (ali en masse)
množični grob fosse ženski spol commune
množična odpustitev (iz službe) congédiement moški spol (ali licenciement moški spol) collectif (ali massif)
množična stavka gréve ženski spol en masse (ali générale)
množično uničevanje destruction ženski spol (ali exterminationf) massive
množično zborovanje rassemblement moški spol de masse (ali populaire), assemblée ženski spol populaire, meeting moški spol

mnóžičen en masa

množične aretacije detenciones f pl en masa
množičen beg (pobeg) huida f (evasión f) en masa
množičen grob fosa f común
množičen miting mitin m de masas
množična odpustitev (iz službe) despido m en masa
množična stavka huelga f general
množična organizacija organización f de masas
množično uničevanje destrucción f en masa
množično zborovanje reunión f de masas

moč² [ó] ženski spol (-i …)

1. (jakost) die Kraft, die Stärke (vetra Windstärke, vojska bojna Kampfstärke, dejanska Ist-Stärke, magnetnega polja Polstärke, neznanska Riesenkraft, orkanska Orkanstärke, polna Vollkraft, prebojna Durchschlagskraft, rušilna Sprengkraft, sesalna Saugkraft, številčna vojska Truppenstärke, Mannschaftsstärke, udarna Stoßkraft)

2. (zmožnost, sila) das Vermögen, Kraft (adhezivna Haftvermögen, figurativno čarobna Zauberkraft, čudežna Wunderkraft, dokazna Beweiskraft, gospodarska Wirtschaftskraft, izrazna Ausdruckskraft, kupna Kaufkraft, moška Manneskraft, obrambna Wehrkraft, ogrevalna Heizkraft, pokrivanja Deckkraft, povedna Aussagekraft, pralna Waschkraft, prebojna poganjkov agronomija in vrtnarstvo Triebkraft, predstavna Vorstellungsvermögen, presoje Urteilskraft, zdravilna Heilkraft)
spolna moč die Potenz, die Liebeskraft

3. (oblast) die Macht, die Machtstellung, die Gewalt
… moči Macht-
(center das Machtzentrum, faktor der Machtfaktor, skupina die Machtgruppe, instrument das Machtinstrument, merjenje die Machtprobe, nakopičenje Machtanhäufung, odnos die Machtbeziehung, pozicija Machtstellung, Machtposition, razmerje das Machtverhältnis, sredstvo das Machtmittel, struktura die Machtstruktur, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein)
odvzem moči, zmanjševanje moči die Entmachtung
odvzeti moč/zmanjševati moč komu (jemanden) entmachten
dati čutiti svojo moč (jemanden) seine Macht fühlen lassen

4.
delovna moč (delavec) die Arbeitskraft, -kraft
(pisarniška Bürokraft, strokovna Fachkraft, učna Lehrkraft, vrhunska Spitzenkraft)

5. (učinkovitost) die Wirksamkeit
|
izgubljanje moči medicina der Kräfteschwund
merjenje moči das Kräftemessen
politika moči die Politik der Stärke, Machtpolitik
razmerje moči das Kräfteverhältnis
rezerva moči die Kraftreserve
tratenje moči die Kraftvergeudung
imeti isto moč gleich stark sein
imeti več moči stärker sein, figurativno am längeren Hebel sitzen
iztisniti vse moči iz das letzte herausholen aus
zbrati vse moči alle seine Kräfte sammeln
kar se moči tiče kräftemäßig
ki daje moč kraftspendend
|
na vso moč aus voller Kraft, mit aller Kraft, kričati ipd,: aus allen Kräften, was das Leder hält
na vso moč hvaliti des Lobes voll sein über, über den grünen Klee loben
na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
kričati na vso moč sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
na koncu (svojih) moči mit seiner Kraft am Ende (sein), ausgebrannt
po najboljši moči nach Kräften
pri močeh bei Kräften
(povsem) pri močeh im (vollen) Besitz seiner Kräfte
biti pri močeh bei Kräften sein, spet po bolezni ipd.: wieder auf dem Posten sein
v stari moči agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
kar je v moji moči was in meinen Kräften steht, was in meiner Macht steht
storiti vse, kar je v (moji/njegovi …) moči sein Möglichstes tun, alles, was in (meiner/seiner …) Macht steht, tun
vse, kar je v človeški moči alles Menschenmögliche
ne biti v (moji/ njegovi …) moči nicht in meiner/seiner Macht stehen
z vso močjo mit voller Kraft, mit voller Wucht
z zakonsko močjo pravo mit Gesetzeskraft
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
pravo z dokazno močjo beweiskräftig
s svežimi močmi mit frischen Kräften
z zadnjimi močmi mit letzten Kräften
z združenimi močmi mit vereinten Kräften
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein

močvara samostalnik
1. (močviren svet) ▸ mocsár
Močvare so tu neprehodne, polne živega peska in požiralnikov in v njih mrgoli kač. ▸ A mocsarak itt átjárhatatlanok, teli vannak futóhomokkal és nyelőkkel, és csak úgy hemzsegnek a kígyóktól.

2. izraža negativen odnos (razmočeno območje) ▸ dagonya, posványProstor okoli gradu je močno deževje spremenilo v močvaro. ▸ Az erős esőzés dagonyává változtatta a vár körüli teret .

3. izraža negativen odnos (o stanju) ▸ mocsár, ingovány, posvány
Družba se utaplja v močvari korupcije in splošnega nelegalnega stanja. ▸ A társadalom a korrupció és a nem jogszerű állapot posványába süllyed.
Možnosti zaslužka v Lizboni so bile kilave. Nikogar nisem poznala, ki bi mi v tem smislu nakazal pot iz močvare. ▸ Lisszabonban a jövedelemszerzési lehetőségek vacakok voltak. Senkit sem ismertem, aki ebben a tekintetben megmutatta volna az ingoványból kivezető utat.

mod|a [ó] ženski spol (-e …) die Mode, -mode (moška Herrenmode, damska Damenmode, pri čevljih Schuhmode, otroška Kindermode, pomladanska Frühjahrsmode, poletna Sommermode, jesenska Herbstmode, zimska Wintermode)
visoka moda die Couture
kreiranje mode die Modeschöpfung
svet mode die Modewelt
biti stvar mode Modesache sein
iz mode (nemoderen) aus der Mode
priti iz mode aus der Mode kommen
v modi modern, figurativno in
biti v modi modern sein, figurativno in sein, Trumpf sein
priti v modo in Mode kommen, aufkommen, im Kommen sein
spet prihajati v modo wieder modern werden, figurativno Renaissance feiern
ki se ravna po modi [modebewußt] modebewusst
ravnati se po modi [modebewußt] modebewusst sein, nach der Mode gehen

mōda f

1. obl. moda, gospodujoča noša; šege, navade:
moda per bambini otroška moda
la moda dei capelli lunghi moda dolgih las

2. ekst. moda, modna industrija, trgovina:
alta moda visoka moda
moda pronta konfekcija (oblačila)
mode pl. ženska oblačila

3.
di moda, alla moda moden, v modi, moderen:
quest'anno è di moda il verde letos je v modi zelena barva
abito alla moda modna obleka
tornare di moda biti spet moderen
uscire di moda priti iz mode

moda ženski spol moda; običaj, šega, navada

función (ali dia) de moda gala gledališka predstava
pasado (ali fuera) de moda iz mode
a la moda moderen, moden, priljubljen (npr. igralec)
de moda antigua staromoden
a la moda de aquel tiempo po tedanjem običaju
de última moda po zadnji modi
estar de moda, sor (de) moda v modi biti
hacerse moda v modo priti
revista de modas modni žurnal

móda fashion; vogue; mode; style

iz móde out of fashion; outmoded
v módi in fashion, in vogue, fashionable
po módi fashionably
po najnovejši módi up-to date in style, in the latest fashion
najnovejša móda the latest fashion, new look
po stari módi (staromoden) old-fashioned
narejen po zadnji módi made in the latest style
zadnji krik móde (ZDA pogovorno) the last word (ali the latest thing) in fashion
to ni več v módi that is no longer the fashion, that has gone out of fashion
to je bila móda pred 30 leti that was in fashion thirty years ago
to je v módi letos it is the fashion this year
v módi so kratka krila short skirts are in (ali are all the rage)
biti v módi to be in fashion, to be in great demand
priti v módo to come into fashion
priti zopet v módo to come back into fashion
priti iz móde to go out of fashion
prinesti v módo to bring into fashion, to launch a fashion
to pri nas ni v módi that is not the fashion here
ona se oblači po zadnji módi she dresses in the latest fashion
slediti módi, spremljati módo, ravnati se po módi to follow the fashion
voditi v módi to set the fashion
vpeljati novo módo to set a new fashion
kupila si bo klobuk po módi she will buy a smart (ali stylish, modish) hat

móda mode ženski spol

moška (ženska) moda mode masculine (féminine)
sedanja, trenutna moda la mode actuelle (ali du jour)
najnovejša, zadnja moda le dernier cri, la dernière mode
iz mode passé de mode, démodé
biti iz mode n'être plus de (ali à la) mode, être passé de mode (ali démodé)
v modi biti être à la mode, être en vogue (ali de mode)
držati se mode suivre la mode
oblačiti se po modi se mettre à la mode
prinesti v modo mettre à la mode (ali en vogue), lancer
priti iz mode passer de mode
muhavosti mode les caprices moški spol množine de la mode

móda (-e) f

1. moda:
moda dvajsetih let la moda degli anni venti
moška, ženska moda moda maschile, femminile
visoka moda alta moda
sejem mode la fiera della moda
oblačiti se po modi vestirsi alla moda
novosti na področju mode novità della moda
modeli italijanske mode i modelli della moda italiana

2. ekst. moda; corrente:
dolga krila niso več v modi le gonne lunghe non sono, non vanno più di moda
film, knjiga, počitnice v modi film, libro, vacanze di moda, alla moda
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
priti iz mode uscire di moda

móda moda f

moška (ženska) moda moda masculina (feminina)
sedanja, trenutna moda la moda actual
iz mode pasado (ali fuera) de moda
najnovejša, zadnja moda la última moda, el último grito
biti iz mode estar pasado de moda
to je (pač) (zdaj) moda es la moda
po zadnji modi de última moda
moda je nositi ... está de moda llevar...
biti moda, v modi estar de moda, ser (la) moda, estar en boga
oblačiti se po modi vestir a la moda
držati se mode, slediti modi seguir la moda
prinesti v modo poner de (ali en) moda
priti v modo hacerse moda
priti iz mode pasar de moda

mode¹ [mɔd] féminin moda; način, navada, običaj; pluriel modni predmeti, lišp

à la mode po (najnovejši) modi, móden, v modi
à la mode de po načinu
à la mode ancienne staromodno
à la mode nouvelle, à la dernière mode po novi, zadnji modi
hors de, passé de mode iz mode, nemoden, staromoden, nemoderen, zastarel
mode capillaire lasna moda
mode féminine, masculine ženska, moška moda
mode du jour trenutna, sedanja moda
articles masculin pluriel de mode moderno blago, artikli
bœuf masculin (à la) mode govedina z zelenjavo
coloris masculin mode modna barva
journal masculin de modes modni žurnal, list
lanceur masculin de mode ustvarjalec mode
magasin masculin de modes trgovina z modnim blagom
devenir la mode postati moda, priti v modo
c'est la mode (ainsi) taka je (pač) moda sedaj
il est de mode de porter ... moda je, da se nosi ...
lancer la mode lansirati modo
mettre à la mode spraviti, prinesti v modo
se mettre à la mode, suivre la mode iti z modo; držati se mode; oblačiti se po modi
passer de mode priti iz mode
travailler dans la mode delati v trgovini, v proizvodnji modnih artiklov
chaque pays a sa mode (proverbe) drugi kraji, drugi običaji

Mode, die, (-, -n) moda; in Mode moderno; aus der Mode iz mode; nach der Mode gehen ravnati se po modi

modelírati modeler, former, façonner

modelirati iz gline (voska) modeler en glaise (en cire)

modelírati (-am) imperf. modellare, plasmare:
modelirati iz gline, plastične snovi, voska plasmare nell'argilla, nella plastica, nella cera

moderātor -ōris, m (nom. sg. iz glag. moderārī)

1. ravnatelj, usmerjevalec, vladar, upravljavec (upravljalec), voditelj: trionum Naev., equorum O., sol est et dux et princeps et moderator luminum reliquorum Ci., rei publicae Ci. načelnik, vodja, populus Romanus gentium m. T., (sc. deus) rector et m. tanti operis Ci.; metaf.: vincitur ars vento nec iam moderator (sc. navis) habenis utitur, at votis is quoque poscit opem O. krmar, m. harundinis O. ribič, iuventae Mart. učitelj, exercitūs T. vojskovodja, pectinis unci Cl. mikalec, legum Ap. izvrševalec.

2. „umerjalec“, umirjevalec, pomirjevalec, zadrževalec, krotilec: neque legatus aut tribunus moderator adfuit T.

modernus 3 (iz modŏ kakor hodiernus iz hodie) nov, novejši (naspr. antiquus): Prisc., Eccl.

modificō -āre -āvī -ātum (modificus iz modus in facere)

1. prav, primerno umeriti (umerjati); le pt. pf. modificātus 3 prav umerjen: verba, membra Ci., corpora Ap. sredine se držeča, vitae genus otiosum, actuosum, ex utroque modificatum Aug. sredine med obema se držeč (= vmesen) način življenja.

2. metaf. mero da(ja)ti, umeriti (umerjati): tibi Fr. — Soobl. modificor -ārī -ātus sum

1. izmeriti: quanta longinquitas corporis ei mensurae conveniret, modificatus est Gell.

2. metaf. mero da(ja)ti, umeriti (umerjati): orationi Ap., desideriis Ap., Fr.; med. mere se držati, mero poznati: in sumptibus Ap.

modulātor -ōris, m (nom. sg. iz modulārī) „umerjalec“, uravnalec = glasbenik: cantor tamen atque optumus est m. H., m. vocis et cantus Col., omnis voculae melleus m. Ap.

moechissō -āre (gr. *μοιχίζω iz μοιχός) prešuštvovati, posiliti, oskruniti: Casinam Pl.