Franja

Mindius -iī, m Míndij, redko rim. rodovno ime. Znani sta npr.

1. M. Mindius Mark Mindij, rim. trgovec: Ci. ep.

2. M. Mindius Marcellus Mark Mindij Marcel iz Veliter: Ci. ep.

mineralen pridevnik
1. (o rudnini) ▸ ásványiIzolacija iz mineralnih vlaken je položena nad stropom v zadnji etaži. ▸ Az ásványi rostokból készült szigetelő anyagot a legfelső emelet mennyezete fölé építették be.Po določbi 3. člena Zakonu o rudarstvu med mineralne surovine sodi tudi lapor. ▸ A bányászatról szóló törvény 3. cikke szerint a márga is az ásványi nyersanyagok közé tartozik.Na rodovitnost zemlje med drugimi dejavniki vpliva tudi mineralna sestava tal. ▸ A talaj termőképessége más tényezők mellett a talaj ásványi összetételétől is függ.
Povezane iztočnice: mineralno gnojilo

2. (o hranilih) ▸ ásványiBreskve vsebujejo veliko mineralnih snovi in vitaminov. ▸ Az őszibarack sok ásványi anyagot és vitamint tartalmaz. Mineralne zaščitne kreme redkeje povzročajo alergije. ▸ Az ásványi védőkrémek ritkábban okoznak allergiát.

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

minister -trī, m (iz *minis-teros: minor analogno po magister: magnus)

1. strežnik, strežaj, služabnik, sluga: H., Cels., Petr., Stat., Val. Fl., Suet., Aur., Lamp., Amm. (z gen. pl. ministrûm), ministri dapibus mensas onerant V., minister cubiculi L., vini Sen. ph. točaj, minister puer Falerni Cat. deček, dečko = točaj falernskega vina, minister Phrygius Mart. = točaj Ganimed, pincerna Salomonis et minister vini Hier., m. Martis Ci., ministri imperii tui Ci. tvoji nižji uradniki.

2. pomočnik, pomagač, izvrševalec, pospeševalec: Plin. iun., Lucan., Vell., Cl., Calchante ministro V. s Kalhantovo pomočjo, sceleris L., irarum indulgentes ministri L., qui aut socius aut minister libidinis esse posset Ci., in maleficio Ci., ministri regis S. (o rim. senatorjih) podporniki, m. regni Iust. državni upravnik, huius imperii Sen. ph., legum Ci., ministri sermonum T. posredovalci, minister bello datus T., minister fulminis ales H. ptič, nosilec strele, strelonosni ptič = Jupitrov orel; sit anulus tuus non minister alienae voluntatis Ci. ep., ministro baculo O. s pomočjo palice, s palico.

Opomba: Pri poznejših pesnikih čisto adj.: minister grex Sil. Gen. pl. ministrûm: Amm., Stat.

ministrātor -ōris, m (nom. sg. iz glag. ministrāre) = minister

1. strežnik: Dig., „accensos“ ministratores Cato esse scribit Varr., vinum dominicum ministratoris gratia est Petr., pulchri illi ministratores Ci., ministratorum turba Sen. ph.

2. pomočnik, svetovalec (poseb. v pravnih zadevah): iuris Ci., cum te ipsum, Sulpici, obiurgabam, quod ministratorem peteres, non adversarium Ci., cum quidem idem hic mihi Maeandrius quasi ministrator aderat subiciens, quid in suos civis civitatemque si vellem dicerem Ci., ministratorem exhibere alicui Suet. biti komu svetovalec, svetovati komu, poučevati koga.

ministrō -āre -āvī -ātum (minister)

1. (po)streči komu, (po)gostiti koga: Acastum retine, quo tibi commodius ministretur Ci. ep., si quis ex familia coeperit adversa valitudine adfici, videndum erit, ut is quam commodissime ministretur Col.; poseb. streči pri jedi (mizi), jedi in pijačo prinašati na mizo, (vino) natočiti (natakati) in poda(ja)ti, (po)streči komu s čim: hic ministrabit Pl., servi ministrant Ci., ministrare cibos T., nectar O., Ganymedes pocula ministrans Ci., ministratur poculis maximis Ci. streže se z največjimi čašami, cena ministratur pueris tribus et lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H. pri jedi strežejo trije mladi sužnji, soli fictilibus ministrari iussit T. v lončenih posodah, nosmet inter nos ministremus monotropi Pl.; z inf.: ut (sc. Ganymedes) Iovi bibere ministraret Ci. da bi bil Jupitrov točaj; occ. (po)streči s čim, oskrbeti (oskrbovati), uporabiti (uporabljati), ravnati s čim: velis (dat.) ministrat V. streže jadrom (po drugih je velis abl. in je treba glag. ministrat dodati ratem iz predhodnega ratem canto subigit, torej: streže ladji z jadri, jo usmerja; prav tako tudi: ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V. ali m. ratem vento Val. Fl., navem velis m. T. oskrbeti z jadri, m. telis pariterque habenis (dat.) Stat. streči jim = rokovati z njimi, uporabljati jih, caelo modo sol, modo luna ministrat Pr. sveti, m. sumptibus (dat.) Varr. stroške plačevati, poravnavati.

2. poda(ja)ti, da(ja)ti, prinesti (prinašati), priskrbeti (priskrbovati), podeliti (podeljevati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): sic arma viro sociosque ministrat Val. Fl., equus terga ministrat Val. Fl., iamque faces et saxa volant, furor arma ministrat V., hinc raptas fugientibus ingerit hastas in tergus (Iuno vires animumque ministrat) V., adnectebatque Caecilium Cornutum praetorium ministravisse pecuniam T., prolem Tib. podariti, vinum, quod verba ministret H., m. faces furiis Clodianis Ci., nova bello semina m. T., victum alicui Varr., capra pilos ministrat ad usum nauticum Varr., a nobis omnia populo Romano semper et belli adiumenta et pacis ornamenta ministrata sunt Ci.

3. (po)skrbeti za kaj, izvršiti (izvrševati): Sil., res omnes timide m. H., iussa medicorum O.

Opomba: Skrč. nosmet inter nos minstremus (po novejših izdajah ministremus) monotrophe: hoc conviviumst Pl.

minō¹ -āre -āvī (izpeljano najbrž iz glag. minārī = „preteč gnati“; prim. it. menare gnati) s kričanjem in gorjačo gnati, goniti, nagnati (naganjati), pognati (poganjati), prignati (priganjati), odgnati (odganjati), peljati: asinos et equum minantes baculis exigunt Ap., me ut suam iuvencam m. Aus., si vero columna decĭderit, introrsum minari Macr., eos (sc. vitulum et leonem et ovem) Vulg., gregem ad interiora deserti Vulg., greges et armenta ante faciem suam Vulg., ancilae eius minabantur gementes ut columbae Vulg., me minavit et adduxit in tenebras Vulg., et minitavit eos a tribunali Vulg., ecce et naves cum magnae sint et a ventis validis minentur Vulg., cum a validis ventis minentur naves Vulg., agasones equos agentes, id est minantes P. F.

minor, minus, gen. -ōris, komp. k parvus s superl. minimus 3 (indoev. koren *mei- manjšati, minor iz *minu̯os, prim. skr. minā́ti manjša, gr. μινύω, μινύϑω = lat. minuo, gr. μείων, μεῖον manjši, osk. min[s] (= minus), menvum = minuere), gl. parvus.

Minucius 3 Minúcij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

I. iz patricijskega rodu:

1. L. Minucius Lucij Minucij, konz. l. 458; nesrečno se je vojskoval zoper Ekve, a ga je rešil diktator Kvinkcij; l. 450 diktator, l. 439 je razodel nakane Spurija Melija: L.

2. Minucia Minucija, vestalka, l. 337 obsojena zaradi nečistosti in živa pokopana: L. —

II. iz plebejskega rodu:

1. M. Minucius Rufus Mark Minucij Ruf, l. 217 pod vrhovnim poveljstvom diktatorja Fabija Maksima Kunktatorja poveljnik konjenice (magister equitum) zoper Hanibala. Z njim se je v svoji ognjevitosti spustil v bitko, v kateri bi bil gotovo padel, če ga ne bi rešil diktator: L., N., Lucan., Sil., Vell.

2. Q. Minucius Thermus Kvint Minucij Term, tr. pl. l. 62, Ciceronov prijatelj, v državljanski vojni na Pompejevi strani: C., N.

3. Minucius Felix Minucij Feliks Afričan, krščanski apologet okrog l. 220 po Kr.; v obliki dialoga je napisal zagovor krščanstva z naslovom „Octavius“. — Adj. Minúcijev, minúcijski: gens Ci., porticus Minucia (v Flaminijevem cirkusu) Ci., via (iz Rima v Brundizij) Ci. ep., lex P. F., porta P. F.

Minyās¹ -ae, m (Μινύας) Mínias, kralj v Orhomenu, zelo bogat, mitološki praoče in rodovni heroj bojot(ij)skega plemena Minijcev: Hyg., Serv., P. F. Od tod subst. Minyae -ārum, m (Μινύαι) Mínijci, staro eolsko pleme, nastanjeno najprej v Tesaliji, potem v Bojotiji, kjer je bilo njihovo glavno mesto Orhomen (Ὀρχομενός); pesn. argonávti (po prvotni verziji te mitološke zgodbe so namreč argonavti odpluli iz Bojotije): O., Lucan., Val. Fl., Mel. Minyēias -adis, f (Μινυηϊάς) ali Minyēis -idis, acc. pl. -idas, f (Μινυηΐς) Minieíada, Miniéida, Minijeva hči: O. Adj. Minyēius 3 Mínijev: proles O. (Minijeve hčere Alkatoa, Levkipa in Arzipa, ki so se upirale Bakhovemu bogočastju in bile zato spremenjene v netopirje), manus Val. Fl.

mio

A) agg.

1. moj

2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
Dio mio! moj Bog!

3. moj (zame običajen):
non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)

B) pron.

1. moje

2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
è dalla mia drži z mano, na moji strani je
hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal

mīrāculōsē, adv. (*mīrāculōsus iz mīrāculum) čudovito, čudežno, po čudežu: Aug.

mīrātor -ōris, m (nom. sg. iz glag. mīrārī) občudovalec: Pr., Lucan., Mart., rerum O., cunni albi H., inanium Plin., sui Sen. ph., virtutis etiam in hoste Cu.

mīrīo -ōnis, m (po mīrus pretvorjen *mōriō iz gr. μωρίων, μωρός bebec)

1. spaček, spaka, nakaza: personae distortis oribus Acc. ap. Varr. spakasti obrazi (kot maske).

2. občudovalec: Tert.

mirt|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Myrte
venec iz mirte der Myrtenkranz

mirta samostalnik
Myrtus (grm) ▸ mirtusz

mirtin pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mirtuszSopomenke: mirtov

2. (izdelan iz mirte) ▸ mirtuszSopomenke: mirtov

3. (o snovi) ▸ mirtuszSopomenke: mirtov

mirtov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mirtuszSopomenke: mirtin

2. (izdelan iz vejic) ▸ mirtuszSopomenke: mirtin

3. (o snovi) ▸ mirtuszSopomenke: mirtin

mîsao mîsli ž, mest. u mísli, orod. mîšlju in mîsli, mn. mîsli, rod. míslī, daj. míslima misel: doći na misao; trgnuti se iz -i predramrti se iz misli; tješiti se mišlju tolažiti se z mislijo; zadubljen u -i zatopljen v misli; nositi se mišlju ukvarjati se z mislijo; misao vodilja vodilna misel

mīscellus 3 (mīscēre) mešan: ludi (sestoječe iz več vrst iger) Suet., genus columbarum Varr. pleme golobov mešancev (križanci domačih in poljskih golobov), uvae Ca., vites Col. Soobl. mīscillus 3: flamen M.; subst.: miscilla sacrae curiae M.