Franja

muraille [müraj] féminin (mestno, trdnjavsko, grajsko, cerkveno) obzidje, zidovje; zid; ladijska stena

la (grande) muraille de Chine kitajski zid

muralla ženski spol zid(ovje), mestno obzidje; (trdnjavski) okop

la Muralla (de la) China, la Gran Muralla kitajski zid
Muralla de los Lamentos zid solza (v Jeruzalemu)

musa¹ f

1. mitol. muza:
la decima musa pren. kinematografija

2. ekst. umetniški, pesniški navdih; pesništvo

3. muza (vir navdiha)

4. pren. pesnik

museruōla f nagobčnik:
mettere la museruola a qcn. pren. natakniti komu nagobčnik

musica f

1. glasba, muzika:
musica polifonica, dodecafonica polifonična, dodekafonična glasba
musica sacra cerkvena glasba

2. glasbeno delo, muzika:
scrivere, ascoltare, eseguire una musica napisati, poslušati, izvajati glasbeno delo
far musica muzicirati; igrati, peti
mettere in musica uglasbiti
carta da musica notni papir

3. godba

4. pren. muzika, melodičnost, blagoglasnost; slabš. mačja muzika

5. ekst. pesem, lajna:
sempre la stessa musica vedno ista lajna

6. muzika, stvar, zadeva:
questa è un'altra musica to pa je druga muzika

música ženski spol glasba, godba; note; hrušč, hrup

música de cámara komorna glasba
música celestial nebeška glasba
¡todo eso es música celestial! (fam) to vse so samo prazne besede!
música instrumental instrumentalna glasba
música militar vojaška godba
música ratonera mačja godba
música vocal vokalna glasba
aficionado a la música ljubitelj glasbe
estante de música stojalo za note
papel de música notni papir, muzikalije
poner en música uglasbiti
la música le va por dentro ima prikrito bolečino (jezo) v sebi
¡váyase con la música a otra parte! to čenčajte komu drugemu!

musique [müzik] féminin glasba, muzika; godba; muzikalije, note; typographie poskusni odtis z mnogimi korekturami

musique de chambre, d'église, de danse, de jazz, d'orchestre, de film komorna, cerkvena, plesna, jazzovska, orkestralna, filmska glasba
musique militaire, de marche vojaška godba, vojaški (godbeni) marš
musique enragée de chiens et de chats mačja muzika
musique enregistrée gramofonske plošče, magnetofonski glasbeni posnetki
musique légère, à programme, vocale, instrumentale lahka, programska, vokalna, instrumentalna glasba
musique du régiment polkovna godba
musique scénique spremljevalna glasba
boite féminin de musique glasbena skrinjica
chef masculin de musique koncertni mojster; vodja godbe
instrument masculin de musique glasbilo
cahier masculin, papier masculin de musique notni zvezek, papir
magasin masculin de musique trgovina z muzikalijami
changer de musique (figuré) govoriti o čem drugem, spremeniti svoje ponašanje
connaître la musique (populaire) spoznati se, biti vešč
c'est toufours la même musique to je vedno ista pesem, ista stvar
faire de la musique muzicirati
jouer de mémoire, sans musique igrati po spominu, brez not
lire la musique brati note
mettre en musique uglasbiti, skomponirati
c'est autre musique (familier) to je nekaj drugega
il est réglé comme un papier de musique pri njem gre vse natančno (po predvidenem redu), on ima (rad) red

muta¹ f

1. mena, izmena, izmenjavanje, zamenjava, turnus:
muta del vino pretok vina
darsi la muta izmenjavati se

2. zool. preobrazba:
muta degli uccelli (muda) goljenje

3. voj. straže (v izmeni)

4. komplet (predmetov, oblačil)

5. potapljaška obleka

mutilado pohabljen

mutilado m pohabljenec, invalid
mutilado de la guerra vojni invalid

mutiler [mütile] verbe transitif pohabiti, odrezati ud; izmaličiti (tekst); okrniti; figuré poškodovati, pokvariti

mutiler la vérité popačiti, izmaličiti resnico

mutis moški spol gledališče odhod (z odra); molk

mutis a la izquierda (gled) odide na levo
hacer mutis oditi (z odra); molčati
¡mutis! tiho!

mutuo² m pravo (dolgoročno) posojilo:
mutuo ipotecario hipotečno posojilo
chiedere un mutuo prositi za posojilo
fare un mutuo per la casa najeti posojilo za hišo

muzéj musée moški spol

muzej na prostem musée de plein air
etnografski muzej musée ethnographique
prirodopisni muzej musée d'histoire naturelle, muséum moški spol
Muzejrevolucije Musée de la révolution
spominski muzej musée commémoratif

múzika (-e) f

1. (glasba) musica:
lahka, zabavna muzika musica leggera
resna muzika musica classica
operna, plesna muzika musica operistica, da ballo

2. pog. (godba) musica, banda; fanfara

3. pren. (blagoglasnost) musica; pejor. musica da gatti, musica d'inferno

4. ekst. (lajna) musica:
dosti imam te muzike basta con questa musica
pog. pren. to je pa druga muzika è un altro paio di maniche
ko bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike finiti i soldi, cambierà anche la musica
PREGOVORI:
za malo denarja, malo muzike pochi soldi, poca festa

múzika música f

imate radi muziko? ¿le gusta a usted la música?

M.V. abbréviation Médaille de la Victoire

mythe [mit] masculin mit; bajka (tudi figuré), bajeslovna pripoved; legenda

le mythe de Faust legenda o Faustu
le mythe napoléonien napoleonska legenda
sa fortune est un mythe njegovo bogastvo je (le) bajka, je izmišljena zgodba
mythe de l'argent, de la feunesse mit denarja, mladosti

na (predlog) sur, à, en, dans, par

na cesti sur la route
na deželi, na kmetih à la campagne
na izust, na pamet par cœur, de mémoire
na mizi sur la table
na kredit à crédit
na obroke par acomptes, à tempérament
na potovanje en voyage
na prodaj à vendre
na svetu au monde, sur terre
na travniku au pré, sur le pré
na ulici dans la rue
na desno (levo) à droite (gauche)
na primer par exemple
dan na dan jour après jour, au jour le jour
trikrat na dan trois fois par jour
mlin na veter moulin moški spol à vent
na obeh straneh des deux côtés
na prvi pogled du premier coup d'œil
na ves glas à tue-tête, à pleine gorge, à gorge déployée
na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
igrati na klavir jouer du piano
nato (krajevno) sur cela, là-dessus; (časovno) sur ce, après cela, là dessus

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia

na

1. (kje) : sobre; en; a; de

na mizi sobre la mesa
na deželi en el campo
na svetu en el mundo
na razstavi en la exposición
na ulici en la calle
na cesti za X. en la carretera de X.
na trgu en el mercado
na plesu en un baile
na univerzi en la universidad
na potovanju de viaje
na obisku de visita
biti na lovu estar de caza

2. (kam) sobre, encima de; a; de; por; hasta; para

iti na pošto ir a Correos
iti na kmete ir al (ali de) campo
pasti na zemljo caer a tierra
položiti na mizo poner sobre (ali encima de) la mesa

3.

na moj predlog a propuesta mía
na moj ukaz por orden mía
na njegov nasvet siguiendo su consejo
na mojo prošnjo a petición mía
na mojo iniciativo por iniciativa mía
na osnovi (temelju) en virtud de, basándose en
na pamet de memoria
na ta način de este modo
na slepo (srečo) al azar
na obroke a plazos
na svoj riziko por su riesgo
na primer por ejemplo
na kredit a crédito
na prodaj a la venta
na svidenje! ¡hasta la vista!; ¡adiós!